Page 280 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Alja Lipavic Oštir

ženosti zraka in jih vrednotijo z vidika turizma. Na podlagi zbranih podatkov
izdelajo preglednice in karte, oblikujejo predloge za razvoj domačega kraja
in jih posredujejo tistim, ki jih to zanima.« Ta dejavnost je gotovo zanimiva
in koristna, vendar pa je lahko namenjena sama sebi, v kolikor ni kontekstu-
alizirana v širšem spektru dejavnikov, ki so pomembni za turizem, predvsem
kar zadeva socialne in ekonomske dejavnike.
V okviru vsebine Vode kot osnova za razvoj turizma učenci spoznajo po-
jem onesnaženost voda (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Zavod Re-
publike Slovenije za šolstvo, 2004, str. 8). Kot dejavnost poiščejo podatke o
čistosti voda v domači pokrajini. Ta dejavnost je ponavljanje dejavnosti iz
predmeta geografija in spet je opazna odsotnost kontekstualizacije, celo ne-
posredna navezava na turizem v učnem načrtu ni podana.
V okviru vsebine Rastlinstvo in živalstvo v domači regiji kot osnova za turi-
zem se pojavlja pojem zaščitenarastišča, pri čemer je terminologija zastarela,
saj je danes v rabi poimenovanje zavarovanarastišča. Kot dejavnost učenci iz-
delajo plakate zaščitenih rastlin in živali ter jih razstavijo v šoli. Ta dejavnost
je ponavljanje dejavnosti iz predmeta biologija. Kontekstualizacije v zvezi s
področjem turizma ni videti. Predlagana je tudi naslednja dejavnost: Na na-
ravoslovnem dnevu opozarjajo na zaščitene rastline. Iz učnega načrta ni raz-
vidno, zakaj so omenjene samo rastline in ne tudi živali, razen tega velja isto
kot za prejšnje dejavnosti – manjka kontekstualizacija v turizmu.
V sklopu vsebine Promet ne najdemo elementov (Ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2004, str. 9), ki bi
usmerjali v odnos do prometa, kot ga želimo razvijati v času antropocena oz.
okoljske krize. To pomeni, da trajnostna mobilnost ni tematizirana. Tudi to je
prepuščeno učitelju.
Sklenemo lahko, da trenutno veljavni učni načrt za predmet turistična
vzgoja ne upošteva razmer v času okoljske krize in globalizacije oz. da je
vključevanje teh vidikov pri obravnavi turizma prepuščeno učiteljem. Mini-
malna in nujna zahteva bi torej bila, da se učni načrt posodobi, in sicer z
upoštevanjem okoljske krize in trajnostnega razvoja.

Trajnostni turizem v šolskem kontekstu v času antropocena
Razpolagamo z nekaj podatki o izvajanju predmeta turistična vzgoja, in sicer
z analizo Zavoda za šolstvo Republike Slovenije o izvajanju izbirnih predme-
tov v osnovni šoli (Holcar Brunaer idr., 2017). V šolskem letu 2015/16 je pred-
met turistična vzgoja v sedmem razredu ponudilo 56,8 šol, izvajalo pa ga
je samo 13,5. Za osmi razred so bile številke primerljive: predmet turistična
vzgoja je ponudilo 51,4 šol, izvajalo ga je 13,5 šol. Tudi številke za deveti

280