Page 277 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 277

Osnovnošolski obvezni izbirni predmet

                  turistična vzgoja kot možnost
                  za vključevanje elementov

                  zelenega prehoda

                  Alja Lipavic Oštir
                  Univerza v Mariboru,
                  Filozofska fakulteta
                  alja.lipavic@um.si


                  V prispevku ugotavljamo, da obstoječi učni načrt, didaktično gradivo in pred-
                  stavitev obveznega izbirnega predmeta (OIP)turistična vzgojanaspletnih
                  straneh osnovnih šol (n = 100) v Sloveniji kažejo, da elementi zelenega pre-
                  hoda, trajnostnost, razvijanje spretnosti za antropocen in temu ustrezna med-
                  predmetnost niso vključeni v predmet oz. da so vključeni samo v posameznih
                  primerih, in še to v skromnem obsegu. Posodobitev učnega načrta je torej
                  nujna, saj izhajamo iz tega, da je razvijanje ustreznih kompetenc v času okolj-
                  ske krize usmerjeno v trajnostnost tudi v turizmu. V smislu uspešnega komu-
                  niciranja naj tako učitelj išče ustrezne elemente v okolju in jih v pouk vključuje
                  medpredmetnopovezovalno ter usmerjeno v reševanje problemov. Ugota-
                  vljamo, da bi lahko na tak način OIP turistična vzgoja postal del orodja, ki ga
                  bomo potrebovali v naslednjih desetletjih.
                  Ključne besede: turistična vzgoja, trajnostni razvoj, antropocen, komuniciranje
                  okoljske krize, zeleni prehod
                          © 2025 Alja Lipavic Oštir
                  https://doi.org/10.26493/978-961-293-568-9.16



             Uvod
             Današnje učenke in učenci¹ bodo kot odrasli nedvomno živeli v globalizira-
             nem svetu ter obenem v svetu okoljske krize. Naloga pedagogov je, da jih
             opremimo z orodjem, s katerim bodo lahko prispevali k trajnostnemu okolju,
             ki bo obenem nujno tudi socialno. Uporaba takšnega orodja zadeva vsa pod-
             ročja življenja in v šolskem kontekstu pomeni transformacijo posameznih uč-
             nih predmetov ter medpredmetnega povezovanja. Na prvi pogled se to sliši


            ¹ Zaradi morfoloških značilnosti slovenskega jezika bo v prispevku uporabljena samo moška
             oblika. Gre izključno za jezikoslovno odločitev.


                  Volk, M., Ivanuš-Grmek, M., Retelj, A., Štemberger, T., Vogrinc, J., Vošnjak, M.,
                  in Vršnik Perše, T. (ur.). (2026). Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških
                  študijskih programih. Založba Univerze na Primorskem.
   272   273   274   275   276   277   278   279   280   281   282