Page 267 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 267

Kako lahko odnosi v pedagoški praksi prispevajo k trajnostni prihodnosti?


             za učitelje, ki je del programa izpopolnjevanja in usposabljanja Pedagoško-
             andragoško izobraževanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, in
             njeno evalvacijo pa tudi boljše razumevanje učenja in poučevanja odnosne
             kompetentnosti kot dela stalnega razvoja učiteljeve strokovne kompeten-
             tnosti. Uporabljeni pristop je kvalitativen, z elementi narativne in tematske
             analize (Mesec, 2023).

             Metoda
             Sodelujoči
             V raziskavo so bili vključeni udeleženci programa izpopolnjevanja in uspo-
             sabljanja Pedagoško-andragoško izobraževanje na Pedagoški fakulteti Uni-
             verze v Ljubljani v študijskem letu 2024/25 (N = 11; 7 žensk, 4 moški), ki so
             predhodno že zaključili nepedagoški dodiplomski študij na različnih študij-
             skih programih; njihov osnovni motiv za udeležbo v programu je bil pridobiti
             temeljnaznanjaoz.izobrazbozaizvajanjepedagoškegaprocesavosnovnem
             in srednjem izobraževanju. V času izobraževanja jih je sedem že poučevalo.

             Zbiranje in analiza podatkov
             V pedagoški proces, ki je potekal med novembrom 2024 in januarjem 2025 v
             obsegu 40 pedagoških ur, sva vključili tri aktivnosti, namenjene ozaveščanju
             o odnosni kompetentnosti pri učiteljih:

                1. Izpolnjevanje Lestvice samoučinkovitosti za učitelje (Teachers’ Sense of
                  Efficacy Scale (Tschannen-Moran in Hoy, 2001)), vključno z vrednote-
                  njem in interpretacijo rezultatov. Sodelujoči so izpolnili Lestvico samo-
                  učinkovitosti učitelja in izračunali svoj rezultat samoučinkovitosti na
                  treh področjih: spodbujanje učencev k sodelovanju, poučevanje in vo-
                  denje razreda. Preko tega so spoznali različne dimenzije samoučinkovi-
                  tosti učitelja in kaj je za njih značilno. Sledila je interpretacija lastnih re-
                  zultatov in samorefleksija preko primerjave z rezultati na vzorcu priho-
                  dnjih učiteljev matematike s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani
                  (Zupančič, 2021). Aktivnost v obsegu dveh pedagoških ur se je zaklju-
                  čila s skupinsko diskusijo o lastni samoučinkovitosti in o tem, kako je
                  le-ta povezana z odnosno kompetentnostjo učitelja.
                2. Skupinsko delo in plenarna diskusija o povezanosti učiteljevega dušev-
                  nega zdravja, razredne interakcije, osebnosti in samopodobe ter od-
                  nosne kompetentnosti v obsegu dveh pedagoških ur. Prav tako so so-
                  delujoči razmišljali, kako ti dejavniki vplivajo na kakovost učiteljevega
                  poučevanja in vodenja razreda.


                                                                            267
   262   263   264   265   266   267   268   269   270   271   272