Page 270 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Neža Podlogar in Mojca Juriševič

sposobnostmi«, »Pomanjkanje socialnih veščin ovira razvoj medosebnih sti-
kov«). Refleksije so razkrivale razumevanje odnosne kompetentnosti kot uči-
teljeve občutljivosti za socialne dinamike v razredu in kot zmožnosti spod-
bujanja medvrstniških odnosov (»Pri praktičnem delu med poukom se dijaki
naučijo dobrega sodelovanja in dobrih odnosov«). Takšna razmišljanja potr-
jujejo ugotovitve, da odnosna kompetentnost učiteljev pomembno oblikuje
takšno razredno klimo, ki omogoča socialno-čustveno učenje in krepi obču-
tek povezanosti med učenci (Jensen idr., 2015).
Poleg tega so sodelujoči opozarjali na neposredno vlogo učitelja pri spod-
bujanju motivacije in angažiranosti učencev. Izpostavili so, da učiteljevo za-
vedanje o odnosih z učenci vpliva na kakovost učenja in pripravljenost za so-
delovanje (»Če se počutijo motivirano, so kompetentni«, »Vpliv dobre razre-
dne klime«). Tudi raziskave kažejo, da odnosna kompetentnost učitelja krepi
učenčevo motivacijo in učne dosežke (Cornelius-White, 2007; Hattie, 2023).
V refleksijah udeležencev se pojavlja tudi povezovanje odnosne kompe-
tentnosti z aktivnostmi, ki vključujejo skupinsko delo, gibanje in ustvarjal-
nost. Prepoznali so, da tovrstne dejavnosti spodbujajo sodelovanje, medse-
bojno zaupanje in razvijajo občutek skupnosti (»Sodobni ples – skupno giba-
nje, zavedanje drug drugega, raziskava odnosa do samega sebe«, »Sobivanje
spodbuja razvoj socialnih veščin (dijaški domovi)«). Te ugotovitve potrjujejo
raziskave, ki poudarjajo pomen izkustvenega in sodelovalnega učenja za kre-
pitev empatije ter občutljivosti (Aspelin in Jonsson, 2019; Plantin Ewe, 2020).
Nazadnje so refleksije udeležencev pokazale razumevanje odnosne kom-
petentnosti kot neločljivo povezane s širšimi socialno-čustvenimi kompeten-
cami, kot so empatija, spretnost poslušanja in samoregulacije (»Ključna je
empatija«, »Socialno-čustveni-kreativni vidik«). Sodelujoči so poudarjali, da
se odnosna kompetentnost razvija skupaj z občutljivostjo do sebe in drugih
(»Izkustveno učenje – občutljivost za sebe in druge«), kar potrjujejo tudi ra-
ziskave, ki ugotavljajo tesno povezanost med socialno-čustvenimi kompe-
tencami in učiteljevo samoučinkovitostjo (Romero-García idr., 2022).
V skupinskih diskusijah ob vseh treh aktivnostih so bila prisotna poglo-
bljena razmišljanja o tem, kako prihodnji učitelji razumejo oz. doživljajo od-
nosno dimenzijo učiteljskega dela ter kako ocenjujejo lastno pripravljenost
za razvijanje odnosne kompetentnosti. Razprave so nakazale, da udeleženci
odnosnedimenzijepogosto pojmujejo kot nekajmanjoprijemljivegain težje
razvijajočega se od didaktičnih znanj, kar potrjujejo tudi raziskave, ki opozar-
jajo na nevarnost, da študenti odnosno kompetentnost razumejo kot priro-
jeno lastnost, ne kot profesionalno spretnost (Aspelin in Jonsson, 2019; Jen-
sen idr., 2015). Prav tako so sodelujoči izpostavili, da se učitelj, ki je preobre-

270