Page 265 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Kako lahko odnosi v pedagoški praksi prispevajo k trajnostni prihodnosti?

Učitelji z višjo odnosno kompetentnostjo so bolj povezani s šolo, doživljajo
večjo samoučinkovitost ter lažje obvladujejo kompleksne socialne situacije
(Bringewatt idr., 2020; Romero-García idr., 2022). Razvoj odnosne kompeten-
tnosti učiteljev torej lahko štejemo za zaščitni dejavnik tako za učitelje kot za
njihove učence.
V najnovejši metaanalitični raziskavi, ki so jo na podlagi analize 119 meta-
analitičnih velikosti učinka in več kot 2,5 milijona zajetih otrok in mladostni-
kov izvedli Emslander idr. (2025), so se spoznanja o ključni vlogi odnosne
kompetentnosti na področju učenja in poučevanja le še okrepila; avtorji so
ugotovili pozitivne značilne povezave med odnosno kompetentnostjo učite-
ljev ter učno uspešnostjo, čustvi med učenjem, želenim vedenjem, izvršilnimi
funkcijami in samonadzorom, motivacijo, pripadnostjo šoli, zavzetostjo ter
dobrobitjo učencev. Pomemben izsledek te raziskave je tudi, da se poveza-
nost med obravnavanimi spremenljivkami s prehajanjem po šolski vertikali
povečuje.

Raziskave o pojmovanju in razvijanju odnosne kompetentnosti
pri prihodnjih učiteljih
Čeprav raziskave o učiteljevi odnosni kompetentnosti kažejo na njen ključen
pomen za kakovost poučevanja, je področje njenega razvijanja v izobraževa-
nju prihodnjih učiteljev še razmeroma novo. Elsebeth Jensen idr. (2015) pov-
zemajo,daprihodnji učitelji odnosno kompetentnost pogosto pojmujejo kot
nekaj samoumevnega, povezanega z osebnostnimi lastnostmi, hkrati pa se
soočajo z izzivom, kako jo uzavestiti in razvijati kot del strokovne usposoblje-
nosti.
AspelininJönsson(2019)staizvedlaraziskavo sprihodnjimi učitelji,vkateri
sta analizirala njihovo razumevanje interakcij med učitelji in učenci. Ugoto-
vila sta, da v situacijah pogosto niso bili pozorni na te interakcije, pač pa na
druge vidike situacije, kar bi bila lahko posledica tega, da o odnosih učitelja
z učenci nimajo dovolj znanja. Aspelin idr. (2021) so v nadaljevanju razisko-
vanja te problematike ugotovili, da je s pomočjo intervencije mogoče doseči
spremembe v zaznavi prihodnjih specialnih pedagogov v smeri od usmer-
jenosti k poučevanju in učnemu okolju k ozaveščanju interakcij med učitelji
in učenci ter od usmerjenosti k vodenju in ukvarjanju z vedenjsko proble-
matičnimi učenci k upoštevanju komunikacijskih in socialno-čustvenih izzi-
vov v pedagoških situacijah, v katerih so prisotni učenci z različnimi vzgojno-
izobraževalnimi potrebami. V nadaljnjih raziskavah so raziskovalci uporabili
videosimulacije in interakcije z avatarji, da bi prihodnje učitelje usmerjale k
natančnejšemu opazovanju in refleksiji o odnosnih vidikih pedagoških situa-

265