Page 269 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Kako lahko odnosi v pedagoški praksi prispevajo k trajnostni prihodnosti?

povezani z odnosnimi kompetencami, saj učinkovito vodenje razreda in re-
gulacija čustev zahtevata razvite spretnosti empatije, samoregulacije in ko-
munikacije (Aspelin in Jonsson, 2019; Jennings in Greenberg, 2009). Razprava
je tako razkrila, da študenti že v začetnih fazah profesionalnega razvoja od-
nosne kompetence razumejo kot temelj za kompetentno vodenje in delo-
vanje v razredu. Aktivnost je torej delovala kot izhodišče za razmislek o tem,
kako se osebna prepričanja o zmožnostih prepletajo z odnosnimi vidiki uči-
teljskega dela ter kako refleksija o lastni samoučinkovitosti lahko spodbuja
razvoj odnosne kompetentnosti.
Vplenarnirazpravipri drugiaktivnostisoudeležencirazmišljali otem,kako
so duševno zdravje, osebnost in samopodoba povezani z odnosno kompe-
tentnostjo učitelja. Izpostavili so, da učiteljeva psihološka dobrobit in zmo-
žnost uravnavanja lastnih čustev pomembno določata kakovost odnosov z
učenci tervzdušjevrazredu.Kadarjeučiteljpodstresomali čustveno izčrpan,
težje ohranja empatijo, potrpežljivost in strokovno distanco, kar se lahko od-
razi v manj spodbudni razredni klimi (Macovei idr., 2023). Udeleženci so pou-
darili pomen skrbi zase, samorefleksije in kolegialne podpore kot pogojev
za ohranjanje avtentičnosti ter občutljivosti za potrebe učencev. Razprava je
spodbudilatudi zavedanje,darazvojodnosnekompetentnosti vključujetudi
zavedanje o lastnih osebnostnih lastnostih in samopodobi.
Analiza pisnih refleksij udeležencev, ki so pri seminarskih predstavitvah is-
kali povezave z odnosno kompetentnostjo, je pokazala več osrednjih pou-
darkov. Sodelujoči so najprej pogosto izpostavljali pomen ustvarjanja var-
nega okolja ter prepoznavanja in preprečevanja nasilja kot temeljnih pogo-
jev za razvoj kakovostnih odnosov v razredu (»Grajenje odnosov z vrstniki
je pomembno«, »Nasilje je potrebno znati prepoznati«, »Vpliv neustreznega
vodenja razreda na razvoj nasilja«). V njihovih zapisih je bilo razbrati prepriča-
nje, da odnosna kompetentnost učitelja vključuje občutljivost za stiske učen-
cev in sposobnost pravočasnega odziva: učitelj mora znati prepoznati na-
silne situacije, prisluhniti učencem in jim zagotoviti občutek podpore (»Vzeti
si čas za dodatno pomoč«, »Pomen prepoznavanja in ustreznega reagiranja
na nasilje«). Varni in zaupljivi odnosi, ki jih zagotovi ustrezna odnosna kom-
petentnost učitelja (»Poštena povratna informacija krepi zaupanje«), so eden
ključnih zaščitnih dejavnikov pred vedenjskimi težavami učencev (Murray in
Pianta, 2007; Roorda idr., 2011). Drugi pomemben tematski sklop se je nana-
šal na socialno vključenost in osamljenost (»Pozornost na posameznike, ki
niso sprejeti, spodbujanje občutka pripadnosti«). Udeleženci so poudarjali,
da je učiteljeva naloga prepoznati tveganje za socialno izključenost in ak-
tivno spodbujati občutek pripadnosti (»Poučevanje dijakov s slabšimi učnimi

269