Page 266 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 266

Neža Podlogar in Mojca Juriševič


                  cij (Jönsson idr., 2024). Rezultati so pokazali, da strukturirane refleksivne me-
                  tode povečajo njihovo zmožnost za prepoznavanje in opisovanje komple-
                  ksnih odnosov v razredu.
                    Pomen refleksijenapodročjumedosebnih odnosovvizobraževanjupriho-
                  dnjih učiteljevpoudarjatudi LindaPlantin Ewe(2020),ki jez eksperimentalno
                  raziskavo dokazala, da lahko eno izobraževanje znatno izboljša razumeva-
                  nje odnosne kompetentnosti pri učiteljih v praksi. Carmen Romero-García
                  idr. (2022) so na vzorcu prihodnjih učiteljev potrdile povezavo med socialno-
                  čustvenimi kompetencami in samoučinkovitostjo, kar potrjuje, da razvijanje
                  odnosne kompetentnosti krepi občutek lastne učinkovitosti v učiteljskem
                  poklicu. O podobnih zaključkih poročajo tudi Wu idr. (2023), ki so empirično
                  potrdili povezavo med univerzitetno klimo, ki podpira osnovne psihološke
                  potrebe študentov – prihodnjih učiteljev, med katerimi je tudi potreba po
                  socialni povezanosti – z njihovimi socialno-čustvenimi kompetencami; ti iz-
                  sledki so pomembni tudi z vidika vključevanja konativnih dejavnikov v traj-
                  nostni strokovni razvoj učiteljev (glej tudi Borremans idr., 2024).
                    Sistematičen pregled Linde Plantin Ewe in Annike Fjelkner Pihl (2024) ugo-
                  tavlja, da večina raziskav v visokem šolstvu obravnava prav prihodnje učite-
                  lje in da so obetavni pristopi tisti, ki vključujejo jasna konceptualna merila
                  za ocenjevanje odnosov, analizo videoposnetkov ter simulirane učne situa-
                  cije. Pregled hkrati opozarja na vrzeli v kurikulih, saj je odnosna kompeten-
                  tnost v programih začetnega izobraževanja učiteljev pogosto obravnavana
                  implicitno ali fragmentarno. Takšna je bila tudi najina izkušnja po predhodni
                  analizi programov pedagoško-andragoškega izobraževanja v Sloveniji glede
                  na vpetost odnosne kompetentnosti (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,
                  2023). Ugotovilisva, daodnosna kompetentnost nivsebina, kibi bilaekspli-
                  citno vpeta v predmetnike pedagoških študijskih programov.
                    Če povzameva: skupno vsem raziskavam na tem področju je spoznanje, da
                  prihodnji učitelji za razvijanje odnosne kompetentnosti potrebujejo več kot
                  zgolj osebne predispozicije: zahtevajo ciljane, v kurikulum vpete pristope, ki
                  združujejo samorefleksijo, sodelovalno učenje in izkušnje z avtentičnimi ali
                  s simuliranimi pedagoškimi situacijami. Na tem gradi tudi najin prispevek, ki
                  raziskuje možnosti, kako v okviru strokovnega izobraževanja in usposablja-
                  nja nasloviti odnosno kompetenco učiteljev.


                  Namen raziskave
                  Raziskavajebilaizvedenavavtentičnemštudijskemokoljuznamenomosve-
                  tliti in bolje razumeti odnosno kompetentnost prihodnjih učiteljev, in sicer s
                  predstavitvijo načinavpeljaveaktivnosti zaudeležencepredmetaPsihologija


                  266
   261   262   263   264   265   266   267   268   269   270   271