Page 266 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 266
Neža Podlogar in Mojca Juriševič
cij (Jönsson idr., 2024). Rezultati so pokazali, da strukturirane refleksivne me-
tode povečajo njihovo zmožnost za prepoznavanje in opisovanje komple-
ksnih odnosov v razredu.
Pomen refleksijenapodročjumedosebnih odnosovvizobraževanjupriho-
dnjih učiteljevpoudarjatudi LindaPlantin Ewe(2020),ki jez eksperimentalno
raziskavo dokazala, da lahko eno izobraževanje znatno izboljša razumeva-
nje odnosne kompetentnosti pri učiteljih v praksi. Carmen Romero-García
idr. (2022) so na vzorcu prihodnjih učiteljev potrdile povezavo med socialno-
čustvenimi kompetencami in samoučinkovitostjo, kar potrjuje, da razvijanje
odnosne kompetentnosti krepi občutek lastne učinkovitosti v učiteljskem
poklicu. O podobnih zaključkih poročajo tudi Wu idr. (2023), ki so empirično
potrdili povezavo med univerzitetno klimo, ki podpira osnovne psihološke
potrebe študentov – prihodnjih učiteljev, med katerimi je tudi potreba po
socialni povezanosti – z njihovimi socialno-čustvenimi kompetencami; ti iz-
sledki so pomembni tudi z vidika vključevanja konativnih dejavnikov v traj-
nostni strokovni razvoj učiteljev (glej tudi Borremans idr., 2024).
Sistematičen pregled Linde Plantin Ewe in Annike Fjelkner Pihl (2024) ugo-
tavlja, da večina raziskav v visokem šolstvu obravnava prav prihodnje učite-
lje in da so obetavni pristopi tisti, ki vključujejo jasna konceptualna merila
za ocenjevanje odnosov, analizo videoposnetkov ter simulirane učne situa-
cije. Pregled hkrati opozarja na vrzeli v kurikulih, saj je odnosna kompeten-
tnost v programih začetnega izobraževanja učiteljev pogosto obravnavana
implicitno ali fragmentarno. Takšna je bila tudi najina izkušnja po predhodni
analizi programov pedagoško-andragoškega izobraževanja v Sloveniji glede
na vpetost odnosne kompetentnosti (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,
2023). Ugotovilisva, daodnosna kompetentnost nivsebina, kibi bilaekspli-
citno vpeta v predmetnike pedagoških študijskih programov.
Če povzameva: skupno vsem raziskavam na tem področju je spoznanje, da
prihodnji učitelji za razvijanje odnosne kompetentnosti potrebujejo več kot
zgolj osebne predispozicije: zahtevajo ciljane, v kurikulum vpete pristope, ki
združujejo samorefleksijo, sodelovalno učenje in izkušnje z avtentičnimi ali
s simuliranimi pedagoškimi situacijami. Na tem gradi tudi najin prispevek, ki
raziskuje možnosti, kako v okviru strokovnega izobraževanja in usposablja-
nja nasloviti odnosno kompetenco učiteljev.
Namen raziskave
Raziskavajebilaizvedenavavtentičnemštudijskemokoljuznamenomosve-
tliti in bolje razumeti odnosno kompetentnost prihodnjih učiteljev, in sicer s
predstavitvijo načinavpeljaveaktivnosti zaudeležencepredmetaPsihologija
266

