Page 253 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Kompetence za trajnostnost študentov geografije

povezan s trajnostnim razvojem, na Univerzi na Primorskem pa takšnega ob-
veznega predmeta ni bilo. V vseh treh študijskih programih so bili s trajno-
stnostjo povezani izbirni predmeti ter tudi nekateri temeljni predmeti, zato
sta raziskovalca menila, da je študentom geografije omogočeno pridobiva-
nje znanja o trajnostnem razvoju. Kasneje sta želela ugotoviti, koliko študenti
pri pridobivanju kompetenc za trajnostnost napredujejo tekom študija, zato
sta raziskavo ponovila v študijskem letu 2015/16, ko se je magistrski študijski
program geografije že izvajal na vseh treh javnih univerzah. Anketo je izpol-
nilo 172 ali dobra tretjina vseh študentov geografije in uporabljen je bil enak
vprašalnik za raziskovanje odnosa do trajnostnega razvoja ter virov znanja.
Rezultati so pokazali, da je kar 87 študentov 2. stopnje lastno poznavanje
trajnostnega razvoja ocenilo kot dobro oz. zelo dobro, v primerjavi z razi-
skavo v študijskem letu 2011/12 pa se je zvišal tudi delež študentov 1. stopnje,
ki so imeli podobno mnenje. Študenti, ki so svoje poznavanje trajnostnega
razvoja ocenili kot boljše, so menili, da je le-ta dobro povezan z njihovim
študijem, in so kot glavni vir znanja izbrali formalno izobraževanje. Kar 80
študentov je odgovorilo, da pridobljeno znanje vpliva na njihovo ravnanje
oz. vsakodnevne navade, kar je bilo 18 več kot pri predhodni raziskavi. Več
pritrdilnih odgovorov je bilo med študenti Univerze v Ljubljani, študenti tre-
tjega letnika 1. stopnje in študenti 2. stopnje, sicer pa analiza ni potrdila statis-
tično značilnega povečanja znanja med začetkom in koncem študija oz. med
1. in 2. stopnjo (Brečko Grubar in Kovačič, 2017).
V raziskavi, izvedeni v študijskem letu 2024/25, so študenti geografije na
Fakulteti za humanistične študije pri navajanju treh besed ali besednih zvez,
ki jih najbolj povezujejo s trajnostnim razvojem, največkrat navedli »obno-
vljivi naravni viri« ter »varovanje narave«. Povezane z naravnimi viri so bile
še besedne zveze »obnovljivi viri energije«, »varčna raba virov«, »varčeva-
nje naravnih virov«, »bogati naravni viri«, z varovanjem narave pa »sožitje z
naravo«, »raznoliko živalstvo«, »naravni parki«, »ohranjena narava«, »biotska
raznovrstnost«, »raznolikost habitatov«. Največ besednih zvez je bilo poveza-
nih z okoljskim vidikom trajnostnosti, kar nas ni presenetilo, saj so te vsebine
dobro zajete v predmete študijskih programov. Več vpisov je bilo poveza-
nih z ohranjanjem podnebja, onesnaževanjem in ravnanjem z odpadki. Na
tretjem mestu so bili »skrb za zanamce«, »ekološko kmetijstvo« in »trajno-
stni turizem«. Z družbenimi cilji trajnostnega razvoja so bile povezane bese-
dne zveze »skrb za prihodnost«, »zdrav človek«, »skrb za človeka«, »enakost v
družbi«,»ohranjanjemiru«,»solidarnost«itn.Zgospodarskimvidikomtrajno-
stnega razvoja pa lahko, poleg navedenih dejavnosti turizma in kmetijstva,
rabe naravnih virov in ravnanja z odpadki, povežemo še »trajnostni promet«,

253