Page 258 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Valentina Brečko Grubar

delavnicah, okroglih mizah, strokovnih srečanjih ipd. zunaj študijskega pro-
cesa. Na vprašanje, koliko je trajnostni razvoj vključen v vsebine študijskega
programa, je polovica študentov, ki so predhodno označili, da so se že učili
o trajnostnem razvoju (teh je bilo 16 ali 73), izbrala odgovor »veliko«, četr-
tina »zelo veliko« in četrtina »srednje in malo«. V raziskavi v študijskem letu
2015/16 je 41 študentov menilo, da so vsebine o trajnostnem razvoju sre-
dnje povezane s študijskim programom (Brečko Grubar in Kovačič, 2017), v
predhodni raziskavi pa je bila ugotovljena še slabša povezanost (Kovačič in
Brečko Grubar, 2016). Sklepamo lahko, da je trajnostnost sedaj bolj vključena
v izvajanje predmetov na obeh stopnjah študija.

Zaključek
Pridobivanje znanja in kompetenc za trajnostnost je pomembno povezano
s formalnim izobraževanjem oz. študijem, zato je treba te vsebine čim bolj
vključiti v izvedbene načrte in študentom omogočiti pridobivanje znanja z
izkustvenim učenjem. Predvidevamo, da iz učnih načrtov predmetov ni raz-
vidno vse, kar je povezano s trajnostnostjo, saj je v njih pogosto navedeno,
da družbeno aktualne teme seminarjev določi izvajalec, in zagotovo so med
njimi tudi teme o trajnostnosti. Na osnovi pregledanih učnih načrtov in anke-
tne raziskave smo potrdili hipotezo, da študenti geografije trajnostnost naj-
bolj poznajo v povezavi z okoljem, zlastištudenti1.stopnje,tekom izobraže-
vanja na 2. stopnji pa poglobijo svoje poznavanje in razširijo kompetence. S
trajnostnim upravljanjem je namreč povezanih več predmetov, kjer študenti
spoznajo omejitve planetarnega ekosistema in pomen zmanjšanja potrošni-
štva, prav tako vlogo ekosistemskih storitev, ki omogočajo življenje, oskrbo
in primerne pogoje, poznajo vzroke za slabšanje socialnih razmer itn. Znanje
in stališča o trajnostnem razvoju ter trajnostnost ravnanja študentov geogra-
fije lahko na osnovi anketne raziskave ocenimo kot dobre, vendar moramo
izpostaviti, da so bila preverjena zelo osnovna dejstva. Od prve raziskave, ko
je bil zasnovan vprašalnik, je preteklo več kot deset let in v tem obdobju se
je trajnostnost uveljavila in okrepila na prav vseh področjih. Postala je vodilo
tudi pri vsakdanjem ravnanju, ki ga različno uspešno udejanjamo. V priho-
dnjo raziskavo bi bilo zato smiselno vključiti več trditev oz. izjav, ki bi preve-
rile razumevanje in etično refleksijo ter bi se bolj nanašale na družbeni in go-
spodarski trajnostni napredek. Pri študentih bi želeli preveriti kompetence,
kot so kreativnost,inovativnost,reševanjekompleksnih problemovidr.Glede
na majhno število študentov v letnikih bi bilo smotrno uporabiti druge me-
tode, npr. skupinske intervjuje ali fokusne skupine. Raziskava je zajela študij-
ske programe in študente geografije samo na Univerzi na Primorskem, kjer

258