Page 248 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Valentina Brečko Grubar

študentih geografije na Univerzi na Primorskem. Glede na to, da se geogra-
fija osredinja na človeka v pokrajini, okolju, prostoru, smo predvideli, da bo v
učnih načrtih študijskih predmetov več vsebin, povezanih s trajnostnim na-
predkom na področju okolja, kakor na področju družbe in gospodarstva. Na
osnovi rezultatov raziskav v študijskih letih 2011/12 in 2015/16, ki sta zajeli štu-
dente geografije na vseh treh javnih univerzah v Sloveniji, smo pričakovali,
da vključevanje trajnostnih vsebin omogoča postopno pridobivanje poglob-
ljenega znanja in kompetenc ter da študenti danes svoje znanje in ravnanje
ocenjujejo višje.

Metoda
Viri podatkov za ugotavljanje kompetenc za trajnostnost študentov geogra-
fije so bili učni načrti predmetov na 1. in 2. stopnji študija geografije na Uni-
verzi na Primorskem ter anketna raziskava med študenti geografije v študij-
skemletu2024/25.Pregledali smo učnenačrteštudijskegaprogramaGeogra-
fija1.stopnje,enopredmetnega študijskega programa Geografija 2. stopnje
ter strokovnih predmetov dvopredmetnega pedagoškega študijskega pro-
grama Geografija-Zgodovina 2. stopnje. Izpisali smo navedbe, ki jih lahko po-
vežemo s kompetencami za trajnostnost, jih prikazali v preglednicah in ugo-
tovili, katerim temam trajnostnosti predmeti študijskih programov geogra-
fije posvečajo več pozornosti.
V vzorec so zajeti študenti obeh stopenj študija, skupaj 22, kar je bilo 63
vseh prvič ali ponovno vpisanih študentov geografijenaUniverzi naPrimor-
skem v študijskem letu. Med anketiranimi je bilo osem študentov 2. stopnje,
šest študentov 2. in 3. letnika 1. stopnje, ostalih osem pa je bilo študentov 1.
letnika. Uporabili smo nekoliko prirejen anketni vprašalnik, ki je bil pripra-
vljen za predhodni raziskavi v študijskih letih 2011/12 (Kovačič in Brečko Gru-
bar, 2016) in 2015/16 (Brečko Grubar in Kovačič, 2017). Študenti so tiskani an-
ketni vprašalnik, ki je obsegal deset vprašanj oz. nalog, izpolnili istočasno, na
terenskem delu v severovzhodni Sloveniji. Z izjemo prvega so bila vsa vpraša-
nja zaprtega tipa in jih lahko razdelimo v tri sklope. S prvim sklopom vprašanj
smo preverjali znanje, z drugim sklopom in Likertovo lestvico stališča, s tre-
tjim pa njihovo ravnanje. Pridobljene odgovore smo združili po kategorijah,
izračunali deleže ter jih prikazali tabelarično in slikovno. Dobljene rezultate
smo, kjer je bilo to smiselno, primerjali s predhodnima raziskavama, ki sta za-
jeli študente geografije treh javnih univerz. Število študentov geografije na
Univerzi na Primorskem je bilo v študijskem letu 2024/25 zelo majhno, zato
tudi primerjava rezultatov, ki so se v predhodnih raziskavah nanašali samo
na študente Univerze na Primorskem, pogosto ni bila smotrna.

248