Page 240 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Katja Vintar Mally, Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Nejc Bobovnik in Tajan Trobec

nju mladih o podnebnih spremembah in njihovem blaženju. Sodelovanje je
obsegalo predvsem pripravo slovenskega prevoda kalkulatorja ekološkega
odtisa,³ pripravo in izvedbo webinarjev o blaženju podnebnih sprememb ter
trajnostnosti in organizacijo poletne šole o podnebnih spremembah ter traj-
nostnosti.Pomemben rezultat projektajetudi brošura WTFsopodnebnespre-
membe?, ki skuša to vsebino predstaviti mladim na zanimivejši način (Gaspa-
rini idr., 2021). Vsa pripravljena gradiva so na voljo tudi bodočim učiteljem in
učiteljicam geografije, ki že med študijem z neposrednim preizkušanjem raz-
ličnih opisanih aktivnosti uzavestijo možnosti in potenciale njihove rabe pri
delu z mladimi.

Omejitve raziskave in prihodnji izzivi
Predstavitev vključenosti trajnostnih vsebin je izhajala iz predmetnikov, ven-
dar si študenti in študentke svoj nabor pridobljenih kompetenc za trajnostni
razvoj dejansko sooblikujejo z izbiro ponujenih študijskih modulov oz. smeri
in izbirnih predmetov. Na ta način sami vplivajo na svojo študijsko pot in že
zato se lahko končni izplen kompetenc med posamezniki bistveno razlikuje.
Ob preučitvi vključevanja CTR v predmete se zavedamo tudi, da gre zgolj za
načelno zavezo ter da je udejanjanje zapisanega pri izvajalcih in izvajalkah
predmetov ter s tem doseganje kompetenc za trajnostni razvoj pri študentih
in študentkah v celoti odvisno od kakovosti študijskega procesa ter angaži-
ranosti obojih.
Prav tako velja izpostaviti, da je omejen tudi izplen kompetenc, ki izhajajo
iz predstavljenega vključevanja raziskovalnega dela v vzgojo in izobraževa-
nje, saj v vse aktivnosti niso vedno v enaki meri vključeni vsi študenti in štu-
dentke ter je veliko odvisno od zavzetosti posameznikov za prispevek k skup-
nim rezultatom projektnega dela. Posledično v različni meri razvijejo sposob-
nosti reševanja kompleksnih problemov in kompetence, ki niso usmerjene
zgolj v akademsko uspešnost, temveč tudi v odgovorno državljanstvo in ino-
vativnost v prihodnjih poklicnih vlogah (Resnik Planinc in Ilc Klun, 2024).
Čeprav obstajajo mednarodne raziskave o vključevanju trajnostnih vse-
bin in CTR v visokošolsko izobraževanje ter o dobrih praksah (npr. v okviru
vseevropskega projekta University Educators for Sustainable Development
(UE4SD) (https://ue4sd.glos.ac.uk/publications.php), ki nudi tudi pregled te-
meljne literature s tega področja) kot tudi raziskave o pomembnem pri-
spevku geografije k doseganju CTR (Ni idr., 2025; Pereira in Zhao, 2025), velika
vrzel obstaja ravno pri analizah vključevanja posameznih CTR v univerzitetno

³ https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/, https://izo.si/slovenski-kalkulator-ekoloskega-odtisa/

240