Page 236 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 236

Katja Vintar Mally, Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Nejc Bobovnik in Tajan Trobec


                  tnem onesnaževanju in onesnaževanju iz individualnih kurišč. Vpeljava pro-
                  storskega vidika prometnega onesnaževanja v geografijo je omogočila kre-
                  pitev pedagoških vsebin na področjih pokrajinske ekologije, humane ekolo-
                  gije ter geografije prometa in turizma.
                    Rezultat teh prizadevanj je bilo tudi sodelovanje pri dveh projektih s pod-
                  ročja trajnostne mobilnosti. Prvi je pod naslovom Izobraževanje, informira-
                  nje in ozaveščanje javnosti o pomenu javnega potniškega prometa potekal
                  med letoma 2011 in 2013. Nadaljeval se je v projekt Trajnostna mobilnost v
                  vrtcih in osnovnih šolah med letoma 2018 in 2021. Oba projekta sta razisko-
                  vala trajnostno mobilne navade mladih ter mlade in splošno javnost posku-
                  šala navdušiti za trajnostno mobilnost (Resnik Planinc in Ilc Klun, 2024). Prvi
                  projekt je javnost spodbujal k uporabi javnega potniškega prometa, vzgo-
                  jitelje in vzgojiteljice ter učitelje in učiteljice pa smo izobraževali o pomenu
                  in vidikih trajnostne mobilnosti. Za potrebe vzgoje in izobraževanja o jav-
                  nem potniškem prometu smo vpeljali igri Beli zajček in prometna kača, po
                  številnih šolah v različnih slovenskih regijah izvedli likovni in literarni natečaj
                  za izdelke na temo trajnostne mobilnosti ter razvili tri priročnike (Ogrin idr.,
                  2013; Benčina idr., 2013; Otrin idr., 2013) za vzgojitelje in vzgojiteljice ter učite-
                  lje in učiteljice v osnovnih ter srednjih šolah, s pomočjo katerih smo osvetlili
                  tematike trajnostnega razvoja, trajnostne mobilnosti in javnega potniškega
                  prometa ter podali primere učnih enot s konkretnimi učnimi pripravami. V
                  drugem projektu smo se ciljno bolj usmerili k spremembam avtocentričnih
                  potovalnih navad najmlajših, torej otrok v vrtcih in osnovnih šolah. V projekt
                  smo vključili 63.698 učencev in učenk iz 314 slovenskih osnovnih šol, ki so
                  sodelovali v različnih projektnih didaktičnih aktivnostih, ter posodobili pri-
                  ročnika za vrtce in osnovno šolo (Ogrin idr., 2019; Otrin idr., 2019).
                    Oba projekta sta vplivala na spremembo potovalnih navad v smeri traj-
                  nostne mobilnosti in dokazala, da lahko z usmerjeno vzgojo in izobraževa-
                  njem vplivamo na spremembo (potovalnih) navad otrok in mladostnikov.
                  Zato je v procesu pedagoškega izobraževanja študente in študentke nujno
                  seznanjati z različnimi sodobnimi učnimi strategijami, razvitimi v sklopu pro-
                  jektov, saj bodo nato z učinkovitimi praksami poučevanja šolske geogra-
                  fije pritegnili učeče se. Didaktične aktivnosti, razvite in preizkušene v sklopu
                  obeh projektov, smo skupaj z gradivom iz priročnikov uspešno prenesli v
                  predmeta Didaktika geografije 1 in 2 na magistrskem študiju ter jih v različni
                  meri vključili v dneve dejavnosti na temo trajnostnega razvoja in trajnostne
                  mobilnosti, ki smo jih s študenti in študentkami že izvajali v vrtcih in šolah
                  (Resnik Planinc in Ilc Klun, 2024; Resnik Planinc idr., 2023) ter jih nameravamo
                  tudi v prihodnje.


                  236
   231   232   233   234   235   236   237   238   239   240   241