Page 232 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Katja Vintar Mally, Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Nejc Bobovnik in Tajan Trobec

skega in magistrskega študijskega programa ter vključevanja posameznih
CTR. Vse predmete smo glede na stopnjo vključenosti s trajnostnostjo po-
vezanih vsebin razvrstili v štiri tipe. V prvo skupino smo uvrstili predmete, ki
s trajnostnostjo povezane vsebine vključujejo le posredno, v drugo skupino
predmete, ki vključujejo s trajnostnostjo povezane vsebine, a nanje niso pri-
marno osredotočeni, v tretjo skupino predmete, ki so primarno osredotočeni
na s trajnostnostjo povezane vsebine, in v četrto skupino predmete, pri kate-
rih stopnje vključenosti s trajnostnostjo povezanih vsebin zaradi posebnosti
pri izvedbi na krovni ravni ni bilo mogoče določiti.
Z namenom identificiranja treh primerov dobrih praks, ki so spodbudili
vključevanje novih vsebin trajnostnega razvoja v študij geografije na Od-
delku za geografijo UL FF, smo pregledali vse projektne oz. raziskovalne ak-
tivnosti, ki so bile izvedene po letu 2010 bodisi v okviru oddelčne razisko-
valne skupine (z naslovom Trajnostni regionalni razvoj) ali katedre za didak-
tiko geografije. Z metodo triangulacije smo po presoji raziskovalcev in razi-
skovalk obeh skupin izluščili primere dobrih praks, ki so morali zadostiti trem
pogojem: vsebinsko so se morali vezati na vsaj eno področje trajnostnega
razvoja in izkazovati dolgoročni vpliv na spremembo študijskega procesa ter
vključenost študentov in študentk geografije. Izbranisobilitrije vsebinsko
različni primeri dobrih praks, ki so v največji meri zadostili vsem pogojem.

Rezultati in razprava
Vključenost vsebin trajnostnega razvoja v študijske programe geografije
Iz pregleda študijskih programov geografije na vseh treh slovenskih jav-
nih univerzah izhaja ugotovitev o njihovi podobni zasnovi. Ker je najsta-
rejši in največji Oddelek za geografijo UL FF predvsem kadrovsko sodelo-
val pri oblikovanju prvih študijskih programov na drugih dveh univerzah,
ne preseneča ohranjanje slovenske tradicije »klasičnega« geografskega izo-
braževanja. Slednje pomeni (razmeroma enakovredno) vključevanje fizično-,
družbeno- in regionalnogeografskih vsebin, njihov skupni imenovalec pa je
med drugim tudi velik poudarek na trajnostnem razvoju. Analiza predme-
tov v študijskem letu 2025/26 veljavnih predmetnikov je potrdila, da študijski
programi vseh treh oddelkov nudijo poglobljeno obravnavo s trajnostnostjo
povezanih vsebin. Ti predmeti so Ekološka geografija, Humana ekologija,
Geografija trajnostne rabe okoljskih virov, Pokrajinska ekologija, Turizem in
trajnostni razvoj, Uvod v trajnostni razvoj, Presoje vplivov v geografskem raz-
iskovanju, Geografija gora in zavarovanih območij (na UL); Ekološka geogra-
fija, Ekosistemske raziskave v pokrajini, Geografija in zelena delovna mesta,
Trajnostni razvoj zavarovanih območij, Vseživljenjsko izobraževanje za traj-

232