Page 229 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 229
Trajnostna naravnanost geografskih študijskih programov
navi socialnih in gospodarskih vprašanj se je tako v slovenski geografiji že
zelo zgoraj pridružila obravnava okoljskih problemov, tako v raziskovalnih
projektih kot tudi pri novouvedenih predmetih varstva (geografskega) oko-
lja. Trajnostnemu razvoju so slovenski geografski krogi začeli podrobneje sle-
diti po sprejetju Agende 21 na konferenci Združenih narodov o okolju in raz-
voju v Rio de Janeiru, pri čemer se je vseskozi opozarjalo, da trajnostni razvoj
ni zgolj podaljšek okoljevarstva (Vintar Mally, 2003). Posledično je treba ena-
kovredno in sočasno obravnavati vse tri osnovne razsežnosti trajnostnega ra-
zvoja: socialno, gospodarsko in okoljsko. Prav ta sočasna obravnava je stična
točka z (regionalno)geografskim pristopom, ki si preučevanja in reševanja
problemov v prostoru ne zna predstavljati brez upoštevanja vseh naštetih
področij. Sklenemo lahko, da geografije koncept trajnostnega razvoja ni ujel
nepripravljene. Pokrajina, kot temeljni pojem in predmet geografskega preu-
čevanja,jebilažepredvečkot stoletjemdefiniranakot Zemljinain prostorska
kompleksnost, prežeta s součinkovanjem vseh njenih elementov, tudi člove-
kom.
V geografiji se je sprva razvijal koncept sonaravnega razvoja kot z naravo, s
pokrajino in z njuno nosilno zmogljivostjo skladnega razvoja, kar se je kmalu
razširilo v pojmovanje trajnostno sonaravnega razvoja, ki upošteva nosilno
zmogljivost okolja ter smotrno rabo vseh človeških, infrastrukturnih in go-
spodarskih virov (Kladnik idr., 2005). Z bolonjsko prenovo študijskih progra-
mov so bili zasnovani tudi predmeti, ki so že z imenom nakazovali vključe-
vanje trajnostnih vsebin, dobili pa smo tudi prvi slovenski visokošolski učbe-
nik s tega področja – Geografijasonaravnegarazvoja (Plut, 2010). Sprva je bilo
precej terminološke neenotnosti pri prevajanju angleških izrazov sustainable
development (trajnostni razvoj) in sustainability (trajnostnost), saj se je za isti
pomen izmenjaje uporabljajo izraze trajnostno, trajnostno sonaravno, sona-
ravno, vzdržno, uravnoteženo ipd. Iz tega obdobja se še ohranja določena
zmeda pri uporabi ustreznih terminov. V (geografski) šolski prostor se je traj-
nostni razvoj najprej prebil z obravnavo trajnostnih oblik gospodarjenja (npr.
trajnostno kmetijstvo, trajnostna mobilnost, trajnostni turizem) in s t.i. sona-
ravno regionalizacijo Slovenije Dušana Pluta iz leta 1999 (Vintar Mally, 2003).
S poznejšimi spremembami učnih načrtov za srednje in osnovne šole ter z
novimi učbeniki so se trajnostne vsebine izdatno namnožile. Na slovenskih
univerzahsevzadnjihdesetletjihtovrstnevsebinevseboljvključujejovrazis-
kovanje in študij geografije, s čimer izrazito vplivajo na pridobljene kompe-
tence za trajnostni razvoj novih generacij geografskih strokovnjakov in stro-
kovnjakinj, vključno z bodočimi učitelji in učiteljicami geografije.
Geografija je obvezni splošnoizobraževalni predmet v osnovnošolskem in
229
