Page 230 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Katja Vintar Mally, Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Nejc Bobovnik in Tajan Trobec

gimnazijskem izobraževanju, v predmetnike poklicnih in drugih srednjih šol
pa je vključena kot samostojen predmet ali kot del drugih družboslovnih
predmetov. Njen vpliv na pridobivanje kompetenc v celotni vertikali izobra-
ževanja je izrazito večplasten in v marsičem specifičen. S celostno razlago na-
ravnih in družbenih pojavov ter procesov v pokrajini skuša doseči, da bodo
učeči se razumeli svoj življenjski prostor ob zavedanju, da se vsi elementi v
pokrajini medsebojno prepletajo in součinkujejo. Z razvijanjem zmožnosti
celostnega vrednotenja posegov v prostor ter hkratnega razumevanja po-
sledic lastnih dejanj ob kritični analizi razmer v svetu in zamišljanju razvojnih
alternativ izrazito podpira ter udejanja koncept trajnostnosti. V ospredju so
prostorska dimenzija učenja, interdisciplinarnost in integracija znanja, teren-
sko delo in izkustveno učenje, uporaba sodobne tehnologije, poudarek na
aktualnih gospodarskih, socialnih in okoljskih vprašanjih, razvoj sistematič-
nega in kompleksnega mišljenja ter raznolikost metod poučevanja (Resnik
Planinc in Ilc Klun, 2024; Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2025). K razvo-
ju občutka za prostor, identiteto in občutljivost za kulturno raznolikost po-
membno prispeva terensko delo, med katerim se z aktivnim sodelovanjem
poglablja razumevanje ter razvija praktičneinraziskovalneveščine.Na drugi
strani čedalje večja uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije širi
dostopnost bogatih geografskih informacij v realnem času. S tem ko geo-
grafsko izobraževanje močno poudarja razumevanje in obravnavanje aktual-
nih družbenih ter okoljskih vprašanj, učeči se razvijajo sposobnost kritičnega
razmišljanja, z analizo medsebojno povezanih sistemov, ki vključujejo fizične
pokrajine, človeška dejanja in vplive na okolje, pa spodbuja sistematično in
kompleksno mišljenje, ki omogoča razumevanje dinamičnih procesov, po-
vratnih zank in vzorcev v času ter prostoru (Resnik Planinc in Ilc Klun, 2024).

Namen, hipoteza in raziskovalna vprašanja
Namen vprispevkupredstavljeneraziskavejebilpreučiti povezavo medgeo-
grafskim izobraževanjem na univerzitetni ravni v Sloveniji in vključenostjo
vsebin trajnostnega razvoja. Izhajali smo iz predpostavke, da se v vseh štu-
dijskih programih geografije v Sloveniji že izvajajo predmeti, ki posebej na-
slavljajo trajnostni razvoj, ter da bo na Oddelku za geografijo UL FF večina
predmetov na dodiplomskem in magistrskem študijskem programu izkazo-
vala vključenost obravnave vsebin, vezanih na več kot en cilj trajnostnega
razvoja (CTR), kot jih opredeljuje Agenda 2030 (United Nations, 2015). Skla-
dno z navedenim smo si zastavili tri ključna raziskovalna vprašanja: (1) Ali se
na vseh treh slovenskih univerzah na dodiplomskih in magistrskih študijskih
programih geografije izvajajo predmeti s področja trajnostnega razvoja? (2)

230