Page 228 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Katja Vintar Mally, Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Nejc Bobovnik in Tajan Trobec

nosti na eni strani ter razvojem paradigme trajnostnega razvoja in njenim
splošnim udejanjanjem na drugi. Po svoji osnovni opredelitvi je geografska
veda usmerjena v raziskovanje in razumevanje prostorskih razsežnosti vseh
naravnih ter družbenih pojavov, ki oblikujejo Zemljino površje in njegove se-
stavne dele. Ne zanima je zgolj razširjenost teh pojavov in procesov, temveč
predvsem njihovi medsebojni vplivi in soodvisnosti, kar terja širok interdisci-
plinarni pristop in se hkrati nakazuje kot glavna stična točka s preučevanjem
(in premagovanjem) izzivov trajnostnega razvoja. Dandanes se razume, da
je prav holistični interdisciplinarni pristop k socialnim, okoljskim, gospodar-
skimterupravljavskimizzivomnavseh prostorskih ravneh,odlokalnedo glo-
balne, ključna konkurenčna prednost geografije (Bobovnik idr., 2023; Ni idr.,
2025;PereirainZhao,2025).Kermnogevsebinevosnovnošolskiinsrednješol-
ski prostor vstopajo predvsem ali izključno s predmetom geografija, je odgo-
vornost visokošolske geografije pri obravnavi vsebin trajnostnega razvoja v
pedagoških študijskih programih še toliko večja. To pa ne izključuje odgovor-
nosti za razvijanje kompetenc za trajnostni razvoj tudi vseh tistih študentov
in študentk (predvsem enopredmetnih nepedagoških študijskih programov
in smeri), ki po študiju vstopajo na poklicno pot na področjih varstva oko-
lja, fizične geografije, regionalnega razvoja, razvoja podeželja, načrtovanja
urbanega razvoja, ohranjanja narave, turizma, politične geografije, geoinfor-
matike ipd. Pri vseh naštetih poklicnih profilih so kompetence za trajnostni
razvoj v sodobnem času pričakovane in neobhodno potrebne.

Razvoj geografske vede od opisovanja pokrajin do reševanja problemov
trajnostnosti
Geografija se je v stoletjih svojega razvoja preusmerila od prvotnega zbiranja
podatkov ob raziskovanju dežel ter opisovanja naravnih in družbenih poja-
vov na različnih območjih sveta k vzročno-posledičnemu pojasnjevanju po-
javov in procesov ter naposled v specializacijo pri prepoznavanju prostorskih
zakonitosti in reševanju konkretnih, večinoma razvojnih problemov (Bobov-
nik idr., 2023). Slovenska geografija je od formalnih začetkov na ljubljanski Fi-
lozofski fakulteti (UL FF) (v študijskem letu 1919/20) skušala slediti razvojnim
trendom v svetu (Vintar Mally, 2019), od 70. let 20. stoletja pa sta specializacija
geografije in kadrovska okrepitev Oddelka za geografijo UL FF (takrat še edi-
nega izvajalca geografskih študijskih programov v Sloveniji) sovpadli z nje-
nim povečanim zanimanjem za okoljske probleme (Lampič, 2019). Hkrati so
se v svetu že porajale idejne zasnove trajnostnega razvoja, saj se je predhod-
no ločena vprašanja varstva okolja in socialno-ekonomskega razvoja začelo
obravnavati skupaj (za opis razvoja paradigme gl. Vintar Mally, 2020). Obrav-

228