Page 198 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Irena Hergan in Nejc Kavka

Kompetenca akcijskega oz. strateškega delovanja
S 16 prepoznanimi učnimi cilji je sistemskemu mišljenju sledila kompetenca
akcijskega oz. strateškega delovanja. Primeri teh ciljev so razvidni iz zapisov,
kjer je od učencev zahtevano razmišljanje o praktični rešitvi za nek problem,
npr. »našteje tri stvari, ki jih bo začel delati za zmanjšanje onesnaženosti oko-
lja«, »navede načine, kako lahko prispeva k trajnostnemu razvoju« in »zapiše
pet predlogov, kako lahko drugim dajemo zgled, da je naša hiša in okolica
okolju prijazna«. Akcijsko oz. strateško delovanje je realizirano, ko učenec ob
nadaljevanju učnega procesa to, o čemer je razmišljal, tudi izvede v praksi
(zagotovi dokaze, kaj je v določenem časovnem obdobju naredil na tem pod-
ročju). Kompetenca akcijskega delovanja se je v večji meri pojavljala pri uč-
nih pripravah na temo prometa in varne poti v šolo, saj je v tem kontekstu
bistven praktični vidik. Tu lahko izpostavimo naslednja učna cilja: »učenci
poznajo pravila obnašanja in so varni udeleženci v prometu« in »učenec se
varno vključuje v promet kot pešec, sopotnik v vozilih in kolesar«. Iz oblik in
metode dela v učnih pripravah je razvidno, da so učenci ta učna cilja uresni-
čevali kot pešci v okolici šole v dejanskem prometu.

Normativna kompetenca in kompetenca medosebnega sodelovanja
Normativna kompetenca je bila prepoznana pri 13 učnih ciljih. Cilji so se po-
večini nanašali na vrednotenje in prepoznavanje pomena ohranjanja ter va-
rovanja naravnega okolja, npr.: »učenec zna razložiti, zakaj je Triglavski naro-
dni park pomemben za varovanje okolja in trajnostni razvoj«, »učenci opišejo
primere pomena ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti v alpskih po-
krajinah« in »navedejo primere, ki izražajo razumevanje pomembnosti ohra-
njanja živega in neživega okolja«. Kompetenca medosebnega sodelovanja
je bila skozi učne cilje neposredno izražena v osmih primerih. V nasprotju z
do tedaj opisanimi primeri tu ni šlo za vsebinske učne cilje, temveč so se ci-
lji nanašali na obliko dela. Študenti so med drugim oblikovali naslednje cilje:
»učenec se uči sodelovanja v skupini«, »skozi sodelovanje motivira druge, da
izkoristijo različne izobraževalne priložnosti« in »aktivno sodeluje v skupini in
v paru ter upošteva mnenja drugih v skupini«. Pri tem je treba poudariti, da
so študenti v številnih drugih pripravah načrtovali skupinsko ali timsko delo,
s katerim so zasledovali podobne učne cilje, a jih niso konkretno navedli. Pre-
ostale tri kompetence so bile redkeje zastopane.

Kritično razmišljanje, kompetenca samorefleksije in kompetenca
predvidevanja
Kritično razmišljanje je bilo izpostavljeno v šestih učnih ciljih, bodisi skozi pri-
merjavo bodisi kritično vrednotenje, npr.: »učenec zna s primerjanjem ter-
198