Page 194 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Irena Hergan in Nejc Kavka

dolgoročni program strokovnega razvoja. V raziskavo vključeni učitelji so po
zaključku izvedenega projekta vsebine trajnostnega razvoja pogosteje vklju-
čevali v svojo pedagoško prakso, pri čemer so velik poudarek namenili pro-
blemsko zasnovanemu učenju, obenem pa so poročali o večji samozavesti in
suverenosti pri poučevanju vsebin trajnostnega razvoja. Ligia Estrada-Vidal
idr. (2020) so raziskali stališča in vrednote o trajnostni potrošnji v vsakda-
njem življenju pri bodočih razrednih učiteljih ter predšolskih vzgojiteljih in
prav tako opozorili na sicer načelno ozaveščenost, a pomanjkljivo vsakdanjo
prakso. Udeleženci raziskave so večinsko poudarjali vlogo vzgoje in izobra-
ževanja kot ključno v kontekstu trajnostnega razvoja ter hkrati prepoznavali
lastne pomanjkljivosti v vsakdanjih trajnostnih praksah, ki lahko vplivajo tudi
na njihovo pedagoško prakso.
Zdi se torej, da je trajnostni razvoj kot koncept prisoten na skorajda vseh
ravneh in področjih družbe ter je posameznik zato z njim na videz dodobra
seznanjen. A pogosto se zgodi, da gre pri tem za precej površinsko poznava-
nje koncepta, ki zaradi svoje vsebinske širine in kompleksnosti zahteva po-
globljeno razumevanje ter primere dobre prakse. To se v veliki meri izkaže
zlasti v kontekstu vzgoje in izobraževanje ter je razlog za zadržke in ovire, ki
jih imajo učitelji pri poučevanju vsebin trajnostnega razvoja.

Raziskava
Med delom s študenti razrednega pouka na Pedagoški fakulteti smo kot di-
daktiki družboslovja zaznali, da imajo težave z oblikovanjem učnih ciljev na
področju trajnostnega razvoja. Smernice za konkretizacijo trajnostnih kom-
petenc so na izvedbeni ravni namreč pogosto abstraktne in splošne, študenti
pa imajo zelo malo izkušenj s primeri dobre prakse, saj tudi skozi lastno izo-
braževanje večinoma niso bili deležni poučevanja te vsebine. Zanimalo nas
je, v kolikšni meri bodo po usmeritvah, pridobljenih preko kontaktnih peda-
goških ur na fakulteti, zmožni oblikovati izvedbene (operativne) učne cilje za
področje trajnostnega razvoja znotraj procesnega cilja »Učenci razvijajo ra-
zumevanjetrajnostnegarazvoja«.Operativniciljinajbibiliizvedljivivrazredu
in zapisani kot pričakovani kriteriji uspešnosti za učenca (smiselni, jasni, kon-
kretni in merljivi). Postavili smo si naslednji raziskovalni vprašanji:

1. Katere kompetence s področja trajnostnega razvoja so študenti opre-
delili skozi učne cilje pri učnih nastopih v okviru Didaktike družbo-
slovja?
2. V kolikšni meri in pri katerih kompetencah so imeli študenti težave pri
oblikovanju učnih ciljev s področja trajnostnega razvoja?

194