Page 200 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 200
Irena Hergan in Nejc Kavka
postavljeno kot cilj trajnostnega razvoja oz. kako bi bilo treba preoblikovati
njihove zapise ciljev, da bi bili ustrezni. Primer neustreznih zapisov ciljev, ki je
zapisan splošno, ne pa operativno, je, ko so študenti prepisali kar procesni cilj
»učenci razvijajo razumevanje trajnosti« ali »učenci se zavedajo pomena va-
rovanja okolja«. Ta procesna cilja lahko učitelj uresničuje pri več učnih urah
pri različnih vsebinah pouka in na različne načine – nista torej oblikovana
operativno (enopomensko, konkretno za določeno vsebino in na način, ki
omogoča merljivost po izvedbi dejavnosti z učenci).
Nekateri zapisi ciljev so bili neustrezni, ker so izpostavljali aktivnost učitelja
in niso bili usmerjeni v učenca, npr. »poudarim pomen gibanja ter ugašanja
luči, ko je ne uporabljamo« ali »v pogovoru opozorim, da je spanec zelo po-
memben, prav tako gibanje in zdrava prehrana«. Veliko je bilo tudi zapisov, ki
izpostavljajo le kognitivni vidik, pri čemer ni nujno, da bo učenec dosegel ka-
tero od kompetenc trajnostnega razvoja, če se bo zgolj na pamet naučil zah-
tevano vsebino. Praviloma gre za učne cilje, ki zahtevajo reprodukcijo znanja
na najnižji ravni zahtevnosti po Bloomovi taksonomiji, npr.: »našteje značil-
nosti Triglavskega narodnega parka«, »pozna pravila obnašanja v naravi« ali
»opiše vsaj tri značilnosti alpske hiše«.
Rezultati analize zapisov ciljev so pokazali, da so imeli študenti težave pri
oblikovanju učnih ciljev s področja trajnostnega razvoja pri različnih kompe-
tencah; najmanj neustreznih zapisov se je pojavljalo pri kompetenci sistem-
skega mišljenja, ki je bila v učnih pripravah tudi najpogosteje izbrana kom-
petencatrajnostnegarazvoja.
Glagoli v zapisih operativnih učnih ciljev
Pregled uporabljenih glagolov v zapisih operativnih učnih ciljev kaže, da so
študenti med ustreznimi zapisi učnih ciljev s področja trajnostnega razvoja
približno enako pogosto uporabljali glagole, ki z vidika ravni zahtevnosti po
Bloomovi taksonomiji sodijo med nižje in višje ravni. Za nižje ravni zahtevno-
sti sta najpogosteje uporabljena glagola »našteje« in »opiše«, za višje ravni
pa je nabor pestrejši, npr. učenec »ugotavlja«, »primerja«, »povezuje«, »vred-
noti«, »razporeja«, »sodeluje«, »pojasni«, »sklepa«, »razloži«. Ti glagoli so bili
pogosto uporabljeni pri zapisih ciljev, ki izpostavljajo kompetenco sistem-
skega mišljenja. Le izjemoma so bili uporabljeni glagoli »utemelji«, »anali-
zira«, »presodi« (ni pa bil npr. uporabljen glagol »oceni«), ki sicer sodijo med
zelo uporabne, kadar želimo izpostaviti kompetenco kritičnega mišljenja. Za
kompetenco akcijskega oz. strateškega delovanja, ki je bila po pogostosti
uporabe na drugem mestu, so bili uporabljeni glagoli »se vključuje«, »pre-
dlaga«, »pojasni«, »razmisli«, niso pa bili uporabljeni glagoli »oblikuje«, »načr-
200

