Page 195 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Kompetence s področja trajnostnega razvoja v družboslovnih učnih pripravah

Metoda dela, vzorec in potek raziskave
Uporabili smo kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop ter deskrip-
tivno metodo pedagoškega raziskovanja.
Vzorec raziskave je bil neslučajnostni namenski. V raziskavo smo vključili
vse študente rednega študija 4. letnika razrednega pouka ene od slovenskih
pedagoških fakultet v študijskem letu 2024/25. Sodelovalo je 59 študentov, ki
so v okviru predmeta Didaktika družboslovja načrtovali, izvedli in evalvirali
nastope na treh ljubljanskih osnovnih šolah. Vključenih je bilo 11 oddelkov
od 1. do 5. razreda.
Študentom so bili za poučevanje dodeljeni družboslovni vsebinski sklopi
glede na učna načrta za predmeta spoznavanje okolja (v oddelkih od 1. do 3.
razreda) in družba (v oddelkih 4. in 5. razreda). Vsak študent je na šoli izvedel
samostojen nastop, učno pripravo pa je izdelal v skupini štirih do šestih štu-
dentov, ki je sedem zaporednih tednov poučevala določen vsebinski sklop
v istem oddelku. Učne vsebine so bile v oddelkih različne, vendar so imeli
vsi študenti isto nalogo, in sicer da poleg učnih ciljev iz učnih načrtov v vsako
učnourovpoukvključijotudiprocesnicilj»Učencirazvijajorazumevanjetraj-
nostnega razvoja«. Ta cilj je bil torej enoten za vse vsebine in vse oddelke, v
katerih so študenti poučevali. Naloga študentov je bila, da znotraj teme po-
učevanja (npr. promet, alpske pokrajine, dediščina ...) poiščejo možnosti za
vključitev tega procesnega cilja, ki ga je bilo treba konkretizirati in zapisati na
operativen način.
Študenti so bili pri predavanjih na fakulteti seznanjeni s koncepti trajnost-
nega razvoja in z Unescovimi ključnimi kompetencami za trajnostnost. Po-
dani so bili primeri teh kompetenc iz šolske prakse (za sistemsko in kritično
razmišljanje ...) in primeri oblikovanja operativnih zapisov ciljev za izbrani
procesni cilj razvijanja razumevanja trajnostnega razvoja, kar naj bi jim olaj-
šalo vključevanje konkretnih vsebin, ki izražajo trajnostne kompetence. V
skupini so vsak teden sproti oblikovali učne priprave, po katerih so nato v
šoli poučevali in opravili evalvacijo. Vse sprotne učne priprave so bile pred
izvedbo v razredu pregledane s strani didaktika s Pedagoške fakultete in s
strani mentorice na osnovni šoli. Študenti so prejeli povratne informacije, kaj
lahko pri načrtovanju učnih ur izboljšajo. Večina jih je povratne informacije
znalo izkoristiti tako, da so učno pripravo pred poukom izboljšali, nekateri
pa tega niso storili. Po končanih nastopih smo na podlagi učnih priprav, po
katerih so študenti izvajali pouk, analizirali, v kolikšni meri so vključevali kom-
petence trajnostnega razvoja.
Za zbiranja in analize podatkov smo uporabili Microsoft Excel. V pregled-
nici smo zbrali vse operativne zapise ciljev oz. kriterijev uspešnosti in za

195