Page 202 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Irena Hergan in Nejc Kavka

znavanjem ter zavedanjem načel in kompetenc trajnostnega razvoja ter de-
jansko vsakdanjo prakso, ki zahteva tudi praktično razumevanje istih vsebin.
Vsebine, ki so jih študenti vključevali v učne ure, so bile usmerjene v po-
znavanje šolske okolice (1.–3. razred), domače pokrajine (4. razred) in Slove-
nije (5. razred), izpostavljeni so bili okoljevarstvo, promet, promoviranje zdra-
vega načina življenja, pridobivanje energije iz vodnih virov, naravna razno-
likost pokrajin in trajnostna potrošnja. Čeprav je bila priložnost, se študenti
niso odločili zavključevanjevsebin,kot so mirin varnost,enakopravnost spo-
lov, medkulturno razumevanje, nadzor urbanizacije, razvoj podeželja in skrb
za zmanjševanje nevarnosti nesreč, ki so pogosto izpostavljene kot področja
delovanja Unesca in so navedena tudi v Agendi 2030 (UNESCO, 2022).
Zanimivo je, da so študenti pri načrtovanju pouka le izjemoma uporabili
zapise učnih ciljev, kjer bi bila razvidna povezanost skupinske oblike dela
s trajnostnimi kompetencami. Ustreznost zapisa učnih ciljev sodi v jedro
kakovostnega načrtovanja pouka, toliko bolj na področju trajnostnega ra-
zvoja, kjer se pogosto uporabljajo splošni in abstraktni cilji, ki niso merljivi.
Pri spremljanju načrtovanja pouka je treba pri oblikovanju operativnih ciljev
študente pogosto spodbujati, da si odgovorijo na vprašanje: Kaj naj učenec
konkretno naredi, da bom lahko opazil/-a in ocenil/-a njegov dosežek?

Sklep
Jedro raziskave je bilo usmerjeno v analizo učnih ciljev, ki so jih pri nasto-
pih Didaktike družboslovja oblikovali študenti razrednega pouka. Pri analizi
rezultatov je bilo uvrščanje ciljev v izbrane kategorije trajnostnega razvoja
zahtevno, saj so med posamezniki (tako študenti kot učitelji na šolah in fa-
kultetah) opazni različni pogledi na to, v katero kategorijo sodi posamezen
cilj, kar kaže na kompleksnost vsebin trajnostnega razvoja in izpostavlja te-
žave izobraževalcev na različnih ravneh. Študenti so v svoje družboslovne
učne priprave vključevali različne kompetence trajnostnega razvoja, najpo-
gosteje sistemsko mišljenje in akcijsko/strateško delovanje, zelo redko pa so
uspeli vključiti samorefleksijo in kompetenco predvidevanja, kar bo treba v
prihodnje spodbujati z več primeri. Presenetljivo je, da so dokaj redko izpo-
stavili tudi kompetenco kritičnega razmišljanja. Kljub pozitivni naravnanosti
in spodbudam izvajalcev nastopov na Pedagoški fakulteti so mnogi študenti
med izvedbo nastopov izražali nezanimanje za vsebine trajnostnega razvoja
oz. se jim je zdelo oblikovanje tovrstnih operativnih ciljev odveč, saj cilji traj-
nostnega razvoja v trenutnih učnih načrtih niso posebej izpostavljeni. Novi
učni načrti, ki naj bi v praksi zaživeli leta 2026, bodo ta primanjkljaj popra-
vili, hkratipabotreba vložiti velikotruda,dabodoštudentivsebine trajno-

202