Page 199 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 199

Kompetence s področja trajnostnega razvoja v družboslovnih učnih pripravah


             moelektrarne (kurjenje premoga) in hidroelektrarne (izkoriščanje vode) ugo-
             toviti, kaj ima manjši vpliv na okolje, in kot pojasnilo našteti vsaj tri pozi-
             tivne/negativne argumente« in »kritično ovrednoti predmete, ki jih kot pla-
             ninci ne nosimo v gore, in pojasni, zakaj jih na izletu v gorah ne potrebu-
             jemo«. Kompetenca samorefleksije je bila izražena v treh učnih ciljih, dvakrat
             zgolj v splošnem smislu, npr. »učenec kritično ovrednotiti lastno aktivnost pri
             učni uri in učno uro samo«, ter enkrat vezano na vsebino: »našteje tri stvari, ki
             jih sam že počne za zmanjšanje onesnaževanja okolja«. Kompetenca predvi-
             devanja je bila zastopana v zgolj enem učnem cilju: »učenci vrednotijo vpliv
             podnebnih sprememb na oblikovanje rastlinskih višinskih pasov v prihod-
             nosti in na taljenje ledenikov«.


             Prekrivanje in prepletanje različnih kompetenc trajnostnega razvoja
             Posamezni učni cilji v številnih primerih niso ostro razmejeni glede nave-
             zave na specifično kompetenco trajnostnega razvoja, temveč se med seboj
             pogosto prekrivajo in prepletajo. Učni cilj »učenec prepozna, katera stran
             (sončna, senčna) je primernejša za določeno dejavnost (smučišče, postavi-
             tev sončnih celic)« od učenca zahteva sistemsko mišljenje, saj mora razumeti
             součinkovanje in prepletanje naravnih ter družbenih elementov pokrajine,
             do neke mere spodbuja akcijsko oz. strateško delovanje, saj učenca spod-
             budi k rešitvi konkretnega, stvarnega problema, in nenazadnje od njega zah-
             teva predvidevanje posledice določenega dejanja v prihodnosti, torej vklju-
             čuje tudi kompetenco predvidevanja. Podoben primer je tudi učni cilj »pre-
             pozna vpliv krčenja gozdov na biotsko raznovrstnost, poslabšanje kakovosti
             zraka, izgubo življenjskega prostora«, ki smo ga predvsem zaradi načina za-
             pisa umestili k sistemskemu mišljenju, a bi bil z nekoliko drugačno formula-
             cijo zlahka uvrščen h kompetenci predvidevanja. Samo iz zapisa učnih ciljev
             je težko predvideti, katera znanja in spretnosti bo učenec dejansko usvojil,
             saj na to vpliva več drugih dejavnikov, zato je bilo v primerih prekrivanja in
             prepletanja različnih kompetenc treba pregledati vsebino celotne učne pri-
             prave, da bi razbrali prevladujočo kompetenco.


             Učne priprave z neustreznimi zapisi operativnih učnih ciljev s področja
             trajnostnega razvoja
             Učnih ciljev, ki so bili zapisani neustrezno, je bilo presenetljivo veliko (25 od
             95). Če k njim prištejemo še osem učnih priprav, kjer študenti sploh niso na-
             vedli nobenegaučnegaciljaspodročjatrajnostnegarazvoja,jebilaveč kot
             tretjina zapisov takšnih, ki niso ustrezali navodilom nastopov. To je na tem
             področju pomenilo veliko dodatnega dela pri evalvaciji po nastopih, kjer je
             bilo treba študente voditi, da spoznajo, kaj bi bilo pri njihovi učni uri lahko iz-
                                                                            199
   194   195   196   197   198   199   200   201   202   203   204