Page 190 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 190

Irena Hergan in Nejc Kavka


                  dic nebrzdanega gospodarskega razvoja prisotna na skorajda vseh področjih
                  vsakdanjega življenja. Na področju vzgoje in izobraževanja se pogosto poja-
                  vljajo težave v razumevanju koncepta ter obsega trajnostnega razvoja tako s
                  strani izobraževalnih delavcev kot s strani učencev.
                    Skladno s poročilom Brundtlandine komisije iz leta 1987 se osnovna defi-
                  nicija trajnostnega razvoja še danes nanaša na razvoj, ki sedanjim generaci-
                  jam omogoča zadovoljevanje njihovih potreb, ne da bi zaradi tega ogrožale
                  zmogljivosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje (World Commission
                  on Environment and Development, 1991). Gre torej za vsebinsko zelo širok
                  koncept, ki ga delimo na tri večja področja: ekonomsko (smotrna ponudba
                  in potrošnja), socialno (človekove pravice, vladavina prava, enakost, socialna
                  pravičnost) in okoljsko (ohranjanjebiodiverzitete,varovanjenaravnih habita-
                  tov, brzdanje podnebnih sprememb). Z ozirom na cilje trajnostnega razvoja
                  Mensah (2019) ugotavlja, da se predvidena dejanja in aktivnosti trajnostnega
                  razvoja na izvedbenih ravneh nanašajo na ravni od posameznika preko lo-
                  kalne skupnosti do kolektivne nacionalne in svetovne skupnosti.
                    Vsebinska širina in kompleksna prepletenost ter soodvisnost številnih po-
                  dročij trajnostnega razvoja pa tudi pomanjkanje pedagoške in didaktične
                  tradicije na tem področju zato predstavljajo izziv za izobraževalne delavce,
                  ki morajo vsebine trajnostnega razvoja smiselno in učinkovito vključevati v
                  procesvzgojeinizobraževanja.PodokriljemOrganizacijeZdruženihnarodov
                  v okviru Agende 2030 Unesco vodi načrtovanje smernic vzgoje in izobraže-
                  vanja za trajnostni razvoj (VITR za 2030). V smernicah izpostavlja pet pred-
                  nostnih področij, med katerimi je tudi krepitev kompetenc izobraževalcev,
                  ki preko spodbud politike in vodij izobraževalnih ustanov predpostavlja ce-
                  lostno opolnomočenje izobraževalcev za poučevanje o trajnostnem razvoju
                  (UNESCO, 2022).
                    Pomemben dokument predstavljajo tudi Zelene kompetence (Bianchi idr.,
                  2023), kjer je zapisano, da izobraževanje za trajnost ter sorodne koncepte po-
                  gosto povezujemo s transformativnim učenjem, saj gre za prizadevanje, da
                  bi korenito spremenili naše poglede, prepričanja in vedenja preko refleksije
                  o tem, kaj vemo in česa ne. Vsi učeči se, tako izobraževalci kot učenci, naj bi
                  pridobili kompetence, ki vključujejo znanje, spretnosti, vrednote in stališča,
                  potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja.


                  Kompetence trajnostnega razvoja
                  Pomanjkanje konkretnega in oprijemljivega konceptualnega okvira kompe-
                  tenc trajnostnega razvoja v kontekstu vzgoje in izobraženja so prepoznali
                  tudi Wiek idr. (2011). Na podlagi nepreglednih in razdrobljenih trajnostnih


                  190
   185   186   187   188   189   190   191   192   193   194   195