Page 178 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 178

Dorian Penšek-Rader


                  discipline (Engelbrecht, 1984). Po drugi svetovni vojni je univerzitetno izobra-
                  ževanje v Avstriji postopoma začelo vključevati pedagoške programe, kate-
                  rih namen je bil oblikovati strokovno usposobljene učitelje za različne ravni
                  izobraževanja. V tem obdobju je država vzpostavila mrežo pedagoških aka-
                  demij, ki so delovale in še danes delujejo kot osrednje ustanove za usposab-
                  ljanje učiteljev osnovnih in srednjih šol (Engelbrecht, 1984). Reforma je izha-
                  jala iz potreb povojne družbe po demokratizaciji izobraževanja in dvigu pe-
                  dagoških standardov.
                    V tem obdobju je Avstrija sprejela regionalizacijo pedagoškega izobraže-
                  vanja, karje omogočilo,da souniverzeinvisokešoleprilagodile svoje učne
                  načrte potrebam lokalnih skupnosti (Engelbrecht, 1984). Poseben preobrat
                  v strukturi izobraževanja učiteljev v Avstriji se je zgodil po letu 2007, ko so
                  bile dotedanje pedagoške akademije (nem pädagogische Akademien)refor-
                  mirane v pedagoške visoke šole (nem. pädagogische Hochschulen). Ta insti-
                  tucionalna sprememba je bila del obsežne reforme, ki jo je sprožil zakon o
                  visokošolskem izobraževanju učiteljev, sprejet leta 2005. Namen reforme je
                  bil dvigniti kakovost učiteljskega izobraževanja na raven visokošolskih štu-
                  dijskih programov, usklajenih z bolonjsko strukturo in evropskimi standardi
                  visokošolskega prostora (Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und
                  Forschung, 2020).
                    Pedagoške visoke šole so tako prevzele osrednjo vlogo pri izobraževa-
                  nju učiteljev za primarno stopnjo in za nižje ravni sekundarnega izobraževa-
                  nja, medtem ko univerze še naprej usposabljajo učitelje za višje srednje šole
                  in gimnazije. Za razliko od univerz so pedagoške visoke šole bolj praktično
                  usmerjene ustanove, ki tesno sodelujejo z osnovnimi šolami, regionalnimi iz-
                  obraževalnimiorgani inspedagoškimicentri(OECD,2019).Njihov program
                  združuje teoretično znanje, didaktično usposabljanje in obsežno prakso v
                  razredu, kar omogoča neposredno povezavo med raziskovanjem in pouče-
                  vanjem (Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Forschung, 2020).
                    V tem okviru sta Pedagoška visoka šola Štajerske in Pedagoška visoka šola
                  Koroške postali ključni regionalni središči za izobraževanje učiteljev razre-
                  dnega pouka (nem. Primarstufe) v Avstriji. Ti visokošolski ustanovi sta de-
                  javno vključeni vnacionalnein evropskeprojektezaizboljšanjekakovosti po-
                  učevanja, inovativne didaktike ter trajnostnega razvoja (Pädagogische Hoch-
                  schule Steiermark, 2023; Pädagogische Hochschule Kärnten, 2023).
                    V zadnjem desetletju so pedagoške visoke šole svojo vlogo še razširile z
                  vključevanjem trajnostnih, inkluzivnih in digitalnih kompetenc v učne na-
                  črte, kar jih postavlja v ospredje sodobnih evropskih prizadevanj za preobli-
                  kovanje učiteljskega poklica (OECD, 2021).


                  178
   173   174   175   176   177   178   179   180   181   182   183