Page 176 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Dorian Penšek-Rader

jih ponujajo predvsem velike univerze, kot so Univerza v Ljubljani, Univerza
v Mariboru in Univerza na Primorskem.⁴ V Avstriji je ponudba širša – po po-
datkih portala Study in Austria⁵je na različnih univerzah in pedagoških viso-
košolskih zavodih skupno več kot 60 programov za usposabljanje učiteljev,
v Nemčiji pa po podatkih portala Hochschulkompass⁶ obstaja približno 150
posameznih učiteljskih programov, pri čemer so v to število vključeni tudi
enaki programi, ki se izvajajo na različnih univerzah (npr. Lehramt Grundsc-
hule, Lehramt Sekundarstufe ipd.).
Absolutne razlike v številu programov je zato treba razumeti v kontekstu
velikosti visokošolskega sistema in študentske populacije. V Nemčiji, kjer je v
visokošolsko izobraževanje vključenih več kot 2,9 milijona študentov, in v Av-
striji, kjer je študentov okrog 390.000, je večje število pedagoških programov
pričakovano.
Če se število programov primerja relativno glede na velikost študentske
populacije, je v Sloveniji razmerje približno en pedagoški program na 1.000
študentov, v Avstriji en na približno 6.500, v Nemčiji pa en na približno 3.200,
kar kaže, da je relativna dostopnost programov za izobraževanje učiteljev v
Sloveniji primerljiva oz. precej višja.⁷
V analizo so bili vključeni izbrani programi šestih visokošolskih ustanov,
ki predstavljajo pomembna središča izobraževanja učiteljev v srednji Evropi:
Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Tübingenu, Univerza
Ludwiga Maximiliana v Münchnu, Pedagoška visoka šola Štajerske in Peda-
goška visoka šola Koroške.
Analiza se je osredotočila na vključevanje okvira GreenComp v programe
izobraževanja učiteljev razrednega pouka, kjer se razvijajo temeljne pedago-
ške, didaktične in vrednotne kompetence, ki so ključne za oblikovanje trajno-
stno usmerjenega izobraževanja.
Pri tem je treba poudariti institucionalne razlike med državami: v Slove-
niji in Nemčiji izobraževanje učiteljev razrednega pouka poteka na univer-
zah, medtem ko se v Avstriji isti programi izvajajo na pedagoških visokih
šolah (nem. pädagogische Hochschulen). Predpostavljamo, da ta razlika po-
membno vpliva na strukturo in usmerjenost učnih načrtov ter posledično
na način, kako so kompetence trajnostnosti, kot jih opredeljuje GreenComp,
vključene v pedagoške programe.

⁴ Glej https://portal.evs.gov.si/, https://nakvis.si.
⁵Glej https://studyinaustria.at.
⁶ Glej https://www.hochschulkompass.de.
⁷ Glej https://www.hochschulkompass.de, https://nakvis.si in https://studyinaustria.at.

176