Page 172 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Dorian Penšek-Rader

nološki in okoljski dejavniki. Med ključnimi spodbujevalci teh sprememb
so hitra digitalizacija, globalizacijski procesi, migracijski tokovi, demograf-
ski premiki, podnebne spremembe in vse večja prepletenost lokalnega ter
globalnega (OECD, 2024). Vse to neposredno vpliva na šolski prostor, učne
prakse ter – kar je še posebej pomembno – vlogo učitelja oz. pedagoga.
Sodobni učitelj ni več zgolj prenašalec znanja z vrha učne piramide, tem-
več vse bolj postaja posrednik učenja, mentor, raziskovalec, kritični mislec
ter povezovalec različnih virov znanja in izkušenj. Od njega se pričakuje ne
le poznavanje strokovnih vsebin, temveč tudi razumevanje širših družbenih
kontekstov in sposobnosti sodelovanja v meddisciplinarnih timih, uporabe
digitalnih orodij ter refleksije lastnega delovanja. Še posebej pomembna po-
staja sposobnost prilagajanja in odzivanja na hitro spreminjajoče se razmere
v družbi, kar zahteva tudi prenovljen in poglobljen pristop k začetnemu izo-
braževanju učiteljev. V tem širšem kontekstu se v ospredje vse bolj posta-
vlja vprašanje, kakšna je vloga učiteljev pri oblikovanju trajnostne prihod-
nosti in kako lahko učiteljski poklic prispeva k zelenemu prehodu družbe.¹
Trajnostnost ni več le dodatna vsebina v učnem načrtu, temveč postaja te-
meljna vrednota, ki mora prežemati celoten izobraževalni sistem. Evropski
okvir trajnostnih kompetenc je bil razvit prav z namenom oblikovanja sku-
pnega razumevanja, katere kompetence naj bi posamezniki – in še posebej
izobraževalci – razvijali, da bi lahko učinkovito prispevali k uresničevanju ci-
ljev trajnostnega razvoja.
Za bodoče učitelje to pomeni, da morajo razviti sposobnosti, ki jim bodo
omogočale vzpostavljanje okoljsko, družbeno in ekonomsko uravnoteženih
pogledov na svet, spodbujanje sistemskega mišljenja pri učencih, kritično
presojo informacij, pripravljenost na aktivno državljanstvo ter sposobnost
kolektivnega ukrepanja (European Association for the Education of Adults, b.
l). Ob tem se v ospredje postavlja ključno vprašanje: Ali in v kolikšni meri tre-
nutni učni načrti predmetov in strukture pedagoških študijskih programov,
ki izobražujejo študente na področju razrednega pouka, omogočajo razvoj
teh kompetenc?
Namen tega prispevka je zato ponuditi poglobljen in primerjalen vpogled
v strukturo ter vsebino učnih načrtov predmetov izbranih pedagoških štu-
dijskih programov iz treh evropskih držav – Slovenije, Nemčije in Avstrije.

¹ Prenovljen pristop k začetnemu izobraževanju učiteljev se nanaša na posodobitev učnih na-
črtov, učnih metod in vrednotnih izhodišč učiteljskega poklica. Poudarja vključevanje trajno-
stnih kompetenc, medpredmetno povezovanje, razvoj kritične refleksije ter aktivno vključeva-
nje učencev v reševanje realnih družbenih in okoljskih izzivov (gl. Bianchi, 2022b).

172