Page 148 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 148

Katja Vrhunc Pfeifer, Maruša Špec in Pina Lenart Vengust


                  vimi skupinami mladih opozarjajo, da je digitalna podpora najučinkovitejša,
                  kadar je povezana s participacijo otrok in mladostnikov, prilagoditvijo indivi-
                  dualnim potrebam ter podporo družinam (Capurso idr., 2025). Zato bi bilo v
                  nadaljevanju smiselno razmisliti o vključitvi staršev oz. skrbnikov v koncept
                  predvidene aplikacije.
                    Predstavljena pilotna zasnova aplikacije nakazuje več smeri nadaljnjega
                  razvoja. Prvič, nujna bo izvedba empiričnih testiranj v strokovnih centrih, ki
                  bodo omogočila evalvacijo uporabnosti, sprejetosti in učinkovitosti orodja.
                  Drugič, treba je razviti dodatne funkcionalnosti, kot so povezovanje z matič-
                  nimi šolami, vpeljava elementov terapije in možnost vrstniškega mentorstva,
                  kar bi še okrepilo vlogo mladostnikov kot aktivnih soustvarjalcev lastne poti.
                    Zaključimo lahko, da ima razvoj digitalnih orodij v socialnopedagoškem
                  kontekstu velik potencial za izboljšanje kakovosti obravnave mladostnikov v
                  strokovnih centrih. Čeprav gre za inovacijo v začetni fazi, lahko koncept po-
                  nuja okvir za prihodnjo digitalno transformacijo prakse. Uspešna implemen-
                  tacija pa bo odvisna od več dejavnikov: pripravljenosti strokovnih delavcev
                  za uporabo novih tehnologij, ustrezne institucionalne podpore, vključevanja
                  mladostnikov v vse faze razvoja ter upoštevanja etičnih standardov.
                    V prihodnje bo ključno raziskati dolgoročne učinke digitalne podpore na
                  odnose med strokovnimi delavci in mladostniki ter na institucionalno kul-
                  turo strokovnih centrov. Digitalna transformacija namreč ni zgolj tehnološki
                  proces, temveč priložnost za poglobljeno prenovo socialnopedagoških pri-
                  stopov v smeri večje soodgovornosti, transparentnosti in soustvarjanja.

                       Literatura
                       Capurso, M., Moracci, V., in Borsci, S. (2025). Pathways to school reentry for chil-
                          dren and young people with a medical or mental health condition: An in-
                          ternational Delphi study. Continuity in Education, 6(1), 38–57.
                       Carretero, S., Vuorikari, R., in Punie, Y. (2022). The digital competence framework
                          for citizens (DigComp 2.2): With new examples of knowledge, skills and attitu-
                          des. Publications Office of the European Union.
                       Crawford, R., in Jenkins, L. (2017). Blended learning and team teaching: Adap-
                          ting pedagogy in response to the changing digital tertiary environment.
                          Australasian Journal of Educational Technology, 33(2), 51–72.
                       European Commission. (2025). DigComp 3.0: European Digital Competence Fra-
                          mework Publications Office of the European Union.
                       Hen, M. (2020). Teaching emotional intelligence: An academic course for ho-
                          spital teachers. Continuity in Education, 1(1), 22–36.
                       Košnik, P., Plavčak, D., Vovk Ornik, N., Zupanc Grom, R., Domajnko, J., Marolt,
                          B., Pal, P., Zalokar, L., in Krajnčan, M. (2022). Vzgojni program za vzgojo in


                  148
   143   144   145   146   147   148   149   150   151   152   153