Page 152 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 152

Monika Mithans, Milena Ivanuš Grmek in Sabina Ograjšek


                    Ker sodobni izobraževalni sistemi sledijo zahtevam 21. stoletja, od posa-
                  meznikov zahtevajo kompleksne digitalne in metakognitivne kompetence.
                  V tem kontekstu umetna inteligenca postaja eno izmed ključnih orodij, ki
                  lahko podpira učitelje v vseh fazah izobraževalnega procesa – od načrto-
                  vanja, izvedbe in evalvacije pouka do administrativnih nalog in profesional-
                  nega razvoja (Flogie in Škrobar, 2025; Lameras in Arnab, 2022). Kljub številnim
                  raziskavam, ki poudarjajo prednosti uporabe umetne inteligence v vzgojno-
                  izobraževalnem procesu (Celik idr., 2022; Chounta idr., 2022), je še vedno rela-
                  tivno malo raziskav, ki bi sistematično preučevale, kako pogosto in za katere
                  namene učitelji umetno inteligenco dejansko uporabljajo pri svojem delu.
                    Ob upoštevanju teh raziskovalnih vrzeli se naš prispevek osredotoča na
                  analizo pogostosti uporabe umetne inteligence med osnovnošolskimi učite-
                  lji v Sloveniji. V raziskavi preučujemo, kako pogosto učitelji uporabljajo ume-
                  tno inteligenco, v katerih kontekstih jo uporabljajo in katera orodja izbirajo.
                  Pri tem se bomo osredotočili tudi na razlike v uporabi umetne inteligence
                  glede na predmetno področje učitelja.

                  Uporaba umetne inteligence v osnovnih šolah
                  Umetna inteligenca predstavlja eno izmed najobetavnejših orodij za izbolj-
                  šanje izobraževalnih praks, saj omogoča personalizacijo učenja, ustvarjanje
                  pametnih učnih vsebin, inteligentno tutorstvo, pomoč učencem s posebnimi
                  potrebami in nadarjenim učencem, podporo pri ocenjevanju in lažji dostop
                  do znanja (Pesek in Krašna, 2022; Slivar idr., 2024). Čeprav so možnosti upo-
                  rabe široke in tehnološki napredek omogoča njihovo vse učinkovitejšo re-
                  alizacijo, pa njihova vpeljava zahteva skrbno načrtovanje in prilagoditve na
                  različnih ravneh izobraževalnega sistema.
                    Vključevanje umetne inteligence v vzgojno-izobraževalni proces od uči-
                  teljev zahteva dodatna prizadevanja pri posodabljanju obstoječih pedago-
                  ških pristopov, razvijanju digitalnih kompetenc ter presoji, kako umetno in-
                  teligenco smiselno vključiti v učni proces (Bezjak, 2024; Zhang in Mao, 2023).
                  Ob tem pa se odpira tudi vrsta izzivov, ki spremljajo uvajanje teh tehnologij
                  v šolski prostor.
                    Lijia Chen idr. (2020) so z analizo več kot 30 raziskav o uporabi umetne inte-
                  ligence v izobraževanju ugotovili, da se med glavnimi izzivi pojavljajo tvega-
                  nja glede zasebnosti podatkov, vprašanja pravičnosti ter zanesljivost avto-
                  matiziranega ocenjevanja. Poleg tega izpostavljajo etične pomisleke glede
                  prekomerne avtomatizacije, ki lahko vpliva na vlogo učitelja, ter potrebo po
                  nadgradnji učiteljskih kompetenc za učinkovito in smiselno uporabo ume-
                  tne inteligence v izobraževalnem kontekstu. Ti izzivi potrjujejo da učinkovita


                  152
   147   148   149   150   151   152   153   154   155   156   157