Page 147 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Od diagnostike k digitalni podpori

nje za samopoškodovalno ali suicidalno vedenje z opredelitvijo strategij spo-
prijemanja ter podpornih osebnih in strokovnih stikov, ki jih lahko uporabnik
aktivira v kriznih situacijah (Stanley in Brown, 2012). Aplikacija bi mladostniku
omogočalahiterdostopdo nujnih kontaktovin t.i.korakovza»deeskalacijo«.
To idejo smo kasneje opustili, saj bi lahko vodila v povečano odvisnost od di-
gitalne naprave in oddaljevanje od pristnih podpornih odnosov. Na ta način
smo se želeli izogniti eni ključnih nevarnosti razvoja digitalnih orodij – tvega-
nju, da digitalna podpora nadomesti osebni stik (Crawford in Jenkins, 2017).
Osnovni namen aplikacije namreč ni ustvarjanje orodja, ki bi nadomestilo
človeško interakcijo, temveč razvoj digitalnega pripomočka, ki s premišljeno
uporaboin z deljenopodatkovno bazo krepi sodelovanje, dialog in skupno
razumevanje med strokovnim delavcem ter mladostnikom.

Razprava in zaključek
Razvoj digitalnih orodij za spremljanje vedenja mladostnikov v strokovnih
centrih predstavlja pomemben korak k modernizaciji socialnopedagoške
prakse. Kot je bilo prikazano, ima koncept aplikacije dva namena: po eni
strani podpira strokovne delavce pri sistematičnem beleženju in analiziranju
vedenja, po drugi strani pa mladostnikom omogoča večjo stopnjo partici-
pacije, samorefleksije in odgovornosti za lastni razvoj ter jim pri tem daje
večji občutek vrednosti. Takšen pristop sledi trendom digitalne transforma-
cije vzgoje in izobraževanja, ki poudarja pomen rabe digitalnih tehnologij
(Carretero idr., 2022).
Rezultati predstavljene pilotne zasnove kažejo, da aplikacija omogoča
učinkovitejše beleženje vedenjskih vzorcev in spodbuja refleksivno ude-
ležbo mladostnikov v procesu pomoči. To potrjuje potencial digitalnih orodij
za krepitev avtonomije uporabnikov in za izboljšanje kakovosti strokovne
prakse v institucionalnih okoljih.
Tehtna dodana vrednost digitalnih rešitev je v tem, da omogočajo pre-
glednejše delo interdisciplinarnih timov in boljšo koordinacijo med strokov-
njaki, kar lahko izboljša oz. pripomore k učinkovitosti obravnave. Vendar pa
digitalna orodja ne smejo nadomestiti osebnega odnosa, ki ostaja temelj so-
cialnopedagoškega dela. Treba je iskati ravnotežje med tehnološko podporo
in vzpostavljanjem varnega, zaupljivega odnosa, ki mladostnikom omogoča
občutek sprejetosti in varnosti (Hen, 2020), kar jim s strani izvornih družin po-
gosto primanjkuje.
Pomembno je tudi, da razvoj tovrstnih aplikacij upošteva etične vidike,
predvsem varstvo osebnih podatkov, digitalno dobrobit ter preprečevanje
morebitne stigmatizacije uporabnikov. Raziskave na področju dela z ranlji-

147