Page 88 - Tomajci
P. 88
Leonida Ravšelj
Preglednica 2.3 Kolobar na njivah četrtega in petega kakovostnega razreda v Tomaju
. kakovostni razred . kakovostni razred
() () () () () ()
i . • Koruza/fižol • Koruza/fižol
. Pšenica/ajda Pšenica/ajda
. Koruza/fižol Koruza/fižol
. Pira/ajda Pira/ajda
ii . • Rž/ajda • Rž/ajda
. Pšenica/ajda Pšenica/ajda
. Pira/ajda Pira/ajda
. Pira Pira
Opombe Naslovi stolpcev: (1) obdobje, (2) leto, (3) gnojenje, (4) kultura.
Po podatkih iz ast, cf, e, 820.02, 114–116.
je bilo treba ponovno prinašati zemljo (na največ 20 in najmanj tri leta).
Vse opisane značilnosti njiv so namreč močno vplivale na količino in ka-
kovost žitnega pridelka. Pogoji za vzgajanje vinske trte so v Tomaju pri
vseh kakovostnih razredih opisani kot ugodni. Tomajci so v vprašalniku
o gospodarskem stanju občine navajali, da izvajajo preprost triletni kolo-
bar, gnojenje pa poteka vsake tri leta. A kolobar ni bil tako preprost, kot
so ga opisovali. Iz opisa občine namreč izhaja, da so na njivah prvega do
tretjega kakovostnega razreda izvajali trinajstletno zaporedje posevkov, ki
je bilo razdeljeno na tri obdobja, vsako od katerih je trajalo štiri do pet let.
Gnojenje teh njiv je potekalo samo v prvem letu vsakega obdobja, torej na
štiri ali pet let. Na pognojena tla so vedno sejali žita, ki so bila sestavni del
kmečke prehrane, ali repo. Pšenica se je nato sejala v drugem in/ali četrtem
letu kolobarja (ast, cf, e, 820.01 (1819–1829), 75 in 820.07 (1823–1828),
366v–370).
Njive četrtega in petega razreda so sledile krajšemu osemletnemu kolo-
barju, ki je bil razdeljen na dve obdobji po štiri leta. Tudi tu je gnojenje
potekalo v prvem letu obdobja in tudi v tem primeru so takrat sejali žita,
pomembna za kmečko prehrano.
Iz tomajskega kolobarja je razvidno, da je bil tukaj razvit zapleten način
kultivacije zemlje, ki se je prilagajal tamkajšnjim razmeram. Prav tako je
opaziti, da sta se tukaj uveljavila koruza in fižol, medtem ko krompir do
začetka 19. stoletja še ni prodrl. Na njivah vseh kakovostnih razredov sta
zabeležena po dva posevka letno: kot drugi oz. strniščni pridelek so sejali
ajdo in fižol. V vseh primerih je šlo za neprekinjen kolobar brez prahe. Med
razlogi za to so domačini našteli pomanjkanje njiv in izogibanje prerašča-
86
