Page 88 - Tomajci
P. 88

Leonida Ravšelj


               Preglednica 2.3  Kolobar na njivah četrtega in petega kakovostnega razreda v Tomaju
                       . kakovostni razred  . kakovostni razred
               () () () ()           () ()
                 i .  • Koruza/fižol      • Koruza/fižol
                   .   Pšenica/ajda        Pšenica/ajda
                   .   Koruza/fižol         Koruza/fižol
                   .   Pira/ajda           Pira/ajda
                ii .  • Rž/ajda          • Rž/ajda
                   .   Pšenica/ajda        Pšenica/ajda
                   .   Pira/ajda           Pira/ajda
                   .   Pira                Pira
               Opombe  Naslovi stolpcev: (1) obdobje, (2) leto, (3) gnojenje, (4) kultura.
               Po podatkih iz ast, cf, e, 820.02, 114–116.

               je bilo treba ponovno prinašati zemljo (na največ 20 in najmanj tri leta).
               Vse opisane značilnosti njiv so namreč močno vplivale na količino in ka-
               kovost žitnega pridelka. Pogoji za vzgajanje vinske trte so v Tomaju pri
               vseh kakovostnih razredih opisani kot ugodni. Tomajci so v vprašalniku
               o gospodarskem stanju občine navajali, da izvajajo preprost triletni kolo-
               bar, gnojenje pa poteka vsake tri leta. A kolobar ni bil tako preprost, kot
               so ga opisovali. Iz opisa občine namreč izhaja, da so na njivah prvega do
               tretjega kakovostnega razreda izvajali trinajstletno zaporedje posevkov, ki
               je bilo razdeljeno na tri obdobja, vsako od katerih je trajalo štiri do pet let.
               Gnojenje teh njiv je potekalo samo v prvem letu vsakega obdobja, torej na
               štiri ali pet let. Na pognojena tla so vedno sejali žita, ki so bila sestavni del
               kmečke prehrane, ali repo. Pšenica se je nato sejala v drugem in/ali četrtem
               letu kolobarja (ast, cf, e, 820.01 (1819–1829), 75 in 820.07 (1823–1828),
               366v–370).
                 Njive četrtega in petega razreda so sledile krajšemu osemletnemu kolo-
               barju, ki je bil razdeljen na dve obdobji po štiri leta. Tudi tu je gnojenje
               potekalo v prvem letu obdobja in tudi v tem primeru so takrat sejali žita,
               pomembna za kmečko prehrano.
                 Iz tomajskega kolobarja je razvidno, da je bil tukaj razvit zapleten način
               kultivacije zemlje, ki se je prilagajal tamkajšnjim razmeram. Prav tako je
               opaziti, da sta se tukaj uveljavila koruza in fižol, medtem ko krompir do
               začetka 19. stoletja še ni prodrl. Na njivah vseh kakovostnih razredov sta
               zabeležena po dva posevka letno: kot drugi oz. strniščni pridelek so sejali
               ajdo in fižol. V vseh primerih je šlo za neprekinjen kolobar brez prahe. Med
               razlogi za to so domačini našteli pomanjkanje njiv in izogibanje prerašča-


               86
   83   84   85   86   87   88   89   90   91   92   93