Page 83 - Tomajci
P. 83
Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu
Preglednica 2.1 Primerjava prehranskih potreb posameznika na Primorskem
in Beneškem sredi 18. stoletja
Vrsta prehrane Merska Kras Bovec Furlanija Benetke
enota (ženska) (povpr.) (povpr.) (min.)
Letna potreba po žitu Liter , , , –
Dnevni obrok žita Liter , , , –
Kilogram , , , –
Dnevni obrok vina (ženska) Liter , – , ,
Dnevni obrok vina (moški) Liter – – , ,
Opombe Prirejeno po Panjek (2018a, 28).
škega območja (preglednica 2.1). Omenjena preživnina z območja Krasa je
posebej pripravna, ker je nastala v vasi Skopo, ki leži v okolici Tomaja. Dej-
stvo, da je 70 let starejša od Franciscejskega katastra, ne predstavlja večje
ovire, saj so v njej leta 1753 zajete vse glavne vrste žit, ki so jih pridelovali v
Tomaju tudi leta 1822, vključno s koruzo. Prehrana je bila v času nastanka
Franciscejskega katastra v Tomaju sestavljena »iz kruha iz koruze, pome-
šane z ajdo in ržjo, mineštre iz stročnic, repe in zelenjadi, ki so jo skuhali
in zabelili z mastjo ali oljem, surove zelenjave, suhomesnih izdelkov, jajc,
sira ter čistega vina pri delih, v ostalem delu leta pa razredčenega z vodo«
(ast, cf, e, 820.02, 107).
Glede na opisano raznolikost kmečke prehrane se lahko postavlja vpra-
šanje smotrnosti uporabe preživnine, ki navaja zgolj različne vrste žit ter
vina, za ugotavljanje prehranske samooskrbnosti. Ker so preživnine v ti-
stem času veljale za klasičen način merjenja prehranske zadostnosti, me-
nimo, da tudi v našem primeru predstavlja verodostojno merilo za izračun
prehranske samooskrbnosti. Je pa hkrati smotrno upoštevati, da upora-
bljenomerilo(preživnina)ponazarjaprehranskoosnovo,ki nezajemavseh
vrst hrane, ki se je uživala ob kruhu in kašah (zelenjava, mesni in mlečki
izdelki, sadje). Med raziskavo se je prav tako porajala dilema o smiselno-
sti upoštevanja omenjene preživnine za vse prebivalce tomajske skupnosti,
saj je bilo kar 38,81 oseb mlajših od 15 let. Vsaj del teh je zaradi svojih fizi-
oloških značilnosti potreboval manj hrane kot odrasle osebe. Zaradi slabo
poznanih prehranskih potreb otrok bi bila vsakršna meja med otroškimi in
odraslimi potrebami arbitrarna, zato se bodo tu količine iz preživnine, ki
je dokazano enakovredna prehranskim potrebam v primorskem in furlan-
skem prostoru, upoštevale za celotno populacijo, ne glede na spol in sta-
rost. To bo na splošni ravni ublažilo vpliv pomanjkanja informacij o vrstah
81

