Page 83 - Tomajci
P. 83

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu


             Preglednica 2.1 Primerjava prehranskih potreb posameznika na Primorskem
                           in Beneškem sredi 18. stoletja
             Vrsta prehrane         Merska     Kras    Bovec  Furlanija  Benetke
                                    enota    (ženska)  (povpr.)  (povpr.)  (min.)
                                                              
             Letna potreba po žitu  Liter    ,  ,  ,       –
             Dnevni obrok žita      Liter      ,    ,    ,       –
                                    Kilogram   ,    ,    ,       –
             Dnevni obrok vina (ženska)  Liter  ,      –     ,    ,
             Dnevni obrok vina (moški)  Liter     –        –     ,    ,
             Opombe  Prirejeno po Panjek (2018a, 28).


             škega območja (preglednica 2.1). Omenjena preživnina z območja Krasa je
             posebej pripravna, ker je nastala v vasi Skopo, ki leži v okolici Tomaja. Dej-
             stvo, da je 70 let starejša od Franciscejskega katastra, ne predstavlja večje
             ovire, saj so v njej leta 1753 zajete vse glavne vrste žit, ki so jih pridelovali v
             Tomaju tudi leta 1822, vključno s koruzo. Prehrana je bila v času nastanka
             Franciscejskega katastra v Tomaju sestavljena »iz kruha iz koruze, pome-
             šane z ajdo in ržjo, mineštre iz stročnic, repe in zelenjadi, ki so jo skuhali
             in zabelili z mastjo ali oljem, surove zelenjave, suhomesnih izdelkov, jajc,
             sira ter čistega vina pri delih, v ostalem delu leta pa razredčenega z vodo«
             (ast, cf, e, 820.02, 107).
               Glede na opisano raznolikost kmečke prehrane se lahko postavlja vpra-
             šanje smotrnosti uporabe preživnine, ki navaja zgolj različne vrste žit ter
             vina, za ugotavljanje prehranske samooskrbnosti. Ker so preživnine v ti-
             stem času veljale za klasičen način merjenja prehranske zadostnosti, me-
             nimo, da tudi v našem primeru predstavlja verodostojno merilo za izračun
             prehranske samooskrbnosti. Je pa hkrati smotrno upoštevati, da upora-
             bljenomerilo(preživnina)ponazarjaprehranskoosnovo,ki nezajemavseh
             vrst hrane, ki se je uživala ob kruhu in kašah (zelenjava, mesni in mlečki
             izdelki, sadje). Med raziskavo se je prav tako porajala dilema o smiselno-
             sti upoštevanja omenjene preživnine za vse prebivalce tomajske skupnosti,
             saj je bilo kar 38,81 oseb mlajših od 15 let. Vsaj del teh je zaradi svojih fizi-
             oloških značilnosti potreboval manj hrane kot odrasle osebe. Zaradi slabo
             poznanih prehranskih potreb otrok bi bila vsakršna meja med otroškimi in
             odraslimi potrebami arbitrarna, zato se bodo tu količine iz preživnine, ki
             je dokazano enakovredna prehranskim potrebam v primorskem in furlan-
             skem prostoru, upoštevale za celotno populacijo, ne glede na spol in sta-
             rost. To bo na splošni ravni ublažilo vpliv pomanjkanja informacij o vrstah


                                                                             81
   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87   88