Page 84 - Tomajci

Leonida Ravšelj

hrane, različnih od žit, a hkrati bo ta metoda pri družinah z nadpovpreč-
nim deležem otrok prikazala vrednosti prehranskih potreb, ki so morda
večje od dejanskih.
Če je bila potreba po žitu na Primorskem in v Furlaniji popolnoma ena-
kovredna, za vino to ne velja (preglednica 2.1). Na podlagi virov iz Furlanije
Panjek (2018) ugotavlja, da so tam ločevali med potrebami po vinu za mo-
ške in tistimi za ženske. Iz izraženih vrednosti za dnevne potrebe vina lah-
ko vidimo, da se na Krasu navajajo najskromnejše potrebe po vinu, morda
tudi zaradi tega, ker gre za preživnino ženske. Kljub temu bo izračun sle-
dil vrednosti iz Skopega, saj je, kot že omenjeno, to časovno in krajevno
najbližji podatek in ga zato jemljemo kot najtočnejšega. V tem primeru pa
smo otroško populacijo izločili iz izračun ter vrednost letnih potreb po vi-
nu pomnožili s številom odraslih oseb (starejše od 15 let) in poslov, s čimer
dobimo letne potrebe po vinu za posamezna gospodinjstva.
Zadnji korak predstavlja sam izračun samooskrbnosti. Od rekonstruira-
nega kmetijskega pridelka vsake posamezne kmetije na podlagi obsega in
kakovosti njivskih parcel, ki so jo sestavljale, so bile odštete vrednosti pre-
hranskih potreb družine, ki je živela na njej. Na tak način dobimo rezultat
v obliki presežka ali primanjkljaja na kmetiji pridelanih žit in vina za pre-
življanje družine.
Pretvorba podatkov iz arhivskega gradiva v tabelarno obliko nam je od-
prla možnosti za statistične analize. Analizirane značilnosti kmetij, pred-
stavljene na koncu (preglednica 2.10 na strani 103) se v statistiki razvršča-
jo kot razmernostne spremenljivke, kar pomeni, da lahko z njimi izvaja-
mo najrazličnejše statistične analize. Značilnosti kmetij (velikost gospo-
dinjstva, velikost kmetije, velikost njiv, odstotek samooskrbnih kmetij v
posamezni skupini kmetij in njihova stopnja samooskrbnosti), ki so bile
predmet teh analiz, so organizirane v osem skupin kmetij glede na njihovo
velikost (manjše od enega hektarja, en do tri hektarje, tri do pet hektar-
jev, pet do osem hektarjev, osem do deset hektarjev, deset do 20 hektarjev,
20 do 30 hektarjev in 40 do 50 hektarjev), vsaki od njih pa je pripadala vre-
dnost povprečja ali mediane različnih vrst podatkov. Mediana je bila upora-
bljena v tistih primerih, ko je bilo opazno veliko odstopanje med povpreč-
no vrednostjo in mediano, kar je nakazovalo obstoj skrajnosti v skupini
kmetij. Za nadaljnjo statistično analizo podatkov sta bili izbrani dve stati-
stični metodi, s katerima se ugotavlja povezanost dveh spremenljivk. Prva
je računanje korelacijskega koeficienta, ki nam s svojo vrednostjo od 0 do
1, s pozitivnim ali z negativnim predznakom, govori o povezanosti dveh
spremenljivk, ne pa tudi o vplivu ene spremenljivke na drugo. Pozitiven

82