Page 86 - Tomajci

Leonida Ravšelj

stavlja gospodarsko najdragocenejši del k.o., t.i. »kraški vrt« (Melik 1960,
232; ast, cf, m, Tomaj 532b). Obdelovalne površine, ki vključujejo njive,
njive z vinsko trto in vrtove, so v času nastanka Franciscejskega katastra
obsegale 136,37 hektarja, kar je predstavljalo 22,96 celotne zemljiške po-
vršine (ast, cf, e, 820.04 (1838), 266v–267). Za povečanje obdelovalnih
površin so prebivalci Krasa vzdrževali in obdelovali vrtače, kar je opazno
tudi v Tomaju (Mihevc 1999, 45; Panjek 2015; 48). Severno polovico k.o.
so zaznamovali t.i. travniški gozdovi (travniki in pašniki, poraščeni z goz-
dom), ki so merili skupaj 366,67 hektarja oz. 61,73 vse zemlje in so še ena
od oblik prilagajanja kraškega sveta (ast, cf, e, 820.04 (1838), 266v–267;
Panjek 2015, 44–45). Tovrstne parcele so zaradi svoje večkulturnosti zado-
voljevale potrebe po senu, paši, drveh in kolih za vinsko trto. Gozdov, tako
kotdrugodnaKrasu,vtejobčiniskorajnimogočenajti,tisti,kipasoobsta-
jali, so klasificirani kot nizki gozdovi in so obsegali 36,6 hektarja ali 6,16
celotne zemlje (ast, cf, e, 820.04 (1838), 266v–267).

Kmečko gospodarstvo
V prvi polovici 19. stoletja so vse pomembnejša postajala fiziokratska nače-
la, ki so spodbujala produktivnost in modernizacijo kmečke proizvodnje.
Na splošno sta se povečevala pridelka koruze in krompirja, vse več površin
je bilo zasajenih s krmilnimi rastlinami, kar je ugodno vplivalo na širjenje
hlevske živinoreje (Štih idr. 2008, 256–257). Prizadevanja kmetijskih družb
so imela večji uspeh v naseljih, ki so ležala v bližini večjih mestnih središč,
kamor so se lažje in hitreje širile novosti. Vas Tomaj je ležala nedaleč od
Trsta in Gorice.
Prebivalci Tomaja so se preživljali s poljedelstvom, z živinorejo ter raz-
ličnimi obrtmi in dejavnostmi. Obdelovalna zemljišča so ležala v dolinah,
vrtačah in pobočjih, kakovost in količina njihovega pridelka pa sta bili po-
gosto odvisni od vremenskih pogojev. Mešanica značilnosti mediteranske-
ga in celinskega podnebja je vplivala na to, da so bila obdelovalna zemljišča
podvržena burji, žgočemu soncu in močnemu dežju, ki je pogosto spodko-
paval zemljo na strmih pobočjih. Da bi kmetje zagotovili zadostno količino
prsti za nadaljnjo kultivacijo, so jo morali redno nositi nazaj na obdeloval-
ne površine. Na polju so sejali rž, pšenico, ječmen, piro, koruzo, fižol, ajdo,
oves in repo. Tipologija tal – kamen – je narekovala, da obdelovanje zemlje
ni bilo možno s konjsko vprego, temveč je potekalo zgolj s človeško delov-
no silo in z volovsko vprego (ast, cf, e, 820.07 (1823–1828), 360v, 363,
in 820.01 (1819–1829), 65–67, 70). Katastrski operat nas seznani z opisom
obdelovalnih tehnik in njivskega pridelka, pri določanju katerega so sode-

84