Page 92 - Tomajci

Leonida Ravšelj

Preglednica 2.5 Število živine v dveh operatih Franciscejskega katastra (Tomaj)
Leto Konji Kobile Voli Krave Teleta Ovce Osli Prašiči
     –   
  (skupaj)      
Opombe Po podatkih iz ast, cf, e, 820.01 (1819–1829), 69 in 820.07 (1823–1828), 361v.

surovine, pomembne za preživljanje družine.⁹ Ker vir ne navaja točnejših
denarnih ali drugih vrednosti, izdelkov živinoreje ni mogoče upoštevati v
izračunu prehranske samooskrbnosti.
Število živine je bilo zabeleženo v dveh dokumentih Franciscejskega ka-
tastra. Prvi je vprašalnik iz leta 1819, ki je predstavljal prvo poizvedovanje
o gospodarskem stanju v občini. Sestavljen je bil iz standardiziranih vpra-
šanj, na katera so odgovarjali prebivalci občine. Drugi vir pa je opis občine
iz leta 1823, kamor so popisovalci zabeležili svoja opažanja. Med številoma
živine v obeh dokumentih (preglednica 2.5) lahko opazimo očitno odsto-
panje, in sicer skromnejše navajanje števila živine v občini s strani njenih
prebivalcev. Taka pričanja prebivalcev, ki so zabeležena na kar nekaj mestih
v opisu občine, so bili poskusi prikrivanja dejanskega dohodka in zniževa-
nja davčne osnove. Njihova prizadevanja so bila v veliki večini neuspešna,
saj so popisovalci katastra zabeležene podatke primerjali s sosednjimi ob-
činami in na tak način poskušali pridobiti realnejše podatke.
V Tomaju so se na travnikih, njivah, vrtovih in ob hišah gojila tudi sadna
drevesa, ki so pomembno prispevala v kmečko prehrano. Sadje se je uži-
valo v sveži ali suhi obliki. V vprašalniku je zabeležen odgovor Tomajcev,
da v občini raste več sadnih dreves, zlasti češenj, sliv in jablan (ast, cf,
e, 820.01 (1819–1829), 80). Na mestu v cenilnem elaboratu, kjer so ocenje-
vali donose sadnega drevja, se omenjajo zgolj češnje, slive in orehi, katerih
kakovost je bila opredeljena v odrasla in polodrasla drevesa (ast, cf, e,
820.07 (1823–1828), 372–373). Iz opisa parcel pa je mogoče razbrati, da so
poleg vsega zabeleženega sadnega drevja v Tomaju rasli tudi posamezni ko-
stanji (ast, cf, e, Tomaj 819.02 (1818–1822; 1839)). Iz pregleda zapuščin-
skega inventarja iz leta 1621,¹⁰ kjer se omenja ponev za kostanj, je mogoče
razumeti, da je bil tudi kostanj že vsaj od prve polovice 17. stoletja sestavni
del kmečke prehrane.

⁹ Števili živine, navedeni v cenilnem operatu in v popisu stavbnih posesti, se razlikujeta. Ob
popisu stavb so pri hlevih dopisali možen stalež živine, medtem ko so v cenilnem operatu
navedli prešteto živino, ki je bila takrat pri kmetih v Tomaju.
¹⁰ Glej 5. poglavje.

90