Page 89 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

Preglednica 2.4 Primerjava donosa na Slovenskem in v Tomaju
Žito Slovenija, Tomaj, . polovica Slovenija, . polovica
. stoletje . stoletja . stoletja
Pšenica  : ,  : ,  : ,
Rž  : ,  : ,  : ,
Koruza –  : , –
Ajda  : ,  : ,*  : ,
Ječmen –  : , –
Pira –  : , –
Opombe *Kmetijske in rokodelske novice v prispevku »Hvala ajde« (1846) v poskusu prika-
za večvrednosti ajde proti koruzi razmerje seme : pridelek za ajdo navajajo kot 1 : 16,66,
medtem ko o razmerju za koruzo molčijo.
Po podatkih iz Grafenauer (1970b, 245), za Tomaj ast, cf, e, 820.07 (1823–1828), 399v–402.

nju s plevelom, ki bi »uničil« njive (ast, cf, e, 820.01 (1819–1829), 74).
Iz opisa občine iz leta 1823 lahko vidimo, da zaradi pomanjkanja trav-
nikov, na katerih bi lahko pridobivali seno za prehrano živine, v Tomaju v
tistem obdobju še ni prevladovala hlevska živinoreja. Čas, ki ga je živina
preživela v hlevu in na paši, je bil namreč uravnotežen na pol: govedo in
konji so približno pol leta preživeli na paši, pol leta pa v hlevu, prašiči so se
večino dneva prosto sprehajali po občini, ovce pa so večino časa preživele
na paši, le ponoči so jih gnali v hlev, kjer so jih zaradi pomanjkanja pašni-
kov morali dodatno nahraniti zjutraj in zvečer. Ker je živina velik del časa
preživela na paši, Tomajci niso uspeli zbrati dovolj gnoja za gnojenje njiv,
zato so ga morali tudi kupovati (ast, cf, e, 820.07 (1823–1828), 361v–362v
in 820.01 (1819–1829), 71).
Kljub nekaterim značilnostim naprednega kmetijstva v Tomaju (ki so se
širile v skladu z fiziokratskimi načeli) nam obstoječe znanje za starejša ob-
dobja na Krasu ne omogoča, da bi z gotovostjo določili, katere značilnosti
kolobarja, kmetovanja in donosov žit v Tomaju za časa Franciscejskega ka-
tastrasobiledejanskoposledicafiziokratskih prizadevanj inkaterekmečke
iznajdljivosti ter prilagajanja na življenjsko okolje. Panjek (2018a, 34–35) je
sicernapodlagi zapuščinskegainventarjaizVižoveljizleta1766(vkaterem
je mdr. prisoten fižol, ne pa tudi koruza) postavil hipotezo, da se sredi 18.
stoletja na Krasu praha ni uporabljana. Če primerjamo donos žita, kakor
ga je za slovenski prostor v 18. in 20. stoletju navedel Grafenauer, s tistim
iz Tomaja, ki ga izpričuje Franciscejski kataster, ugotovimo, da so tomaj-
ski donosi (merjeni v obliki razmerja števila pridelanih zrn za vsako zrno
semena) višji (preglednica 2.4). Na višje vrednosti razmerja med semenom

87