Page 87 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

Preglednica 2.2 Kolobar na njivah prvega do tretjega kakovostnega razreda v Tomaju
. kakovostni razred . kakovostni razred . kakovostni razred
() () () () () () () ()
i . • Rž/ajda • Rž/ajda • Rž/ajda
. Pšenica/ajda Pšenica/ajda Pšenica/ajda
. Koruza/fižol Koruza/fižol Koruza/fižol
. Koruza Pšenica Pšenica
ii . • Repa • Repa • Repa
. Rž/ajda Rž/ajda Rž/ajda
. Pšenica/ajda Pšenica/ajda Pšenica/ajda
. Koruza/fižol Koruza/fižol Koruza/fižol
. Pšenica/ajda Pšenica/ajda Pira/ajda
iii . • Ječmen/ajda • Ječmen/ajda • Ječmen/ajda
. Pšenica/ajda Pšenica/ajda Pšenica/ajda
. Koruza/fižol Koruza/fižol Koruza/fižol
. Pšenica/ajda Pšenica/ajda Pira/ajda
Opombe Naslovi stolpcev: (1) obdobje, (2) leto, (3) gnojenje, (4) kultura.
Po podatkih iz ast, cf, e, 820.02, 114–116.

lovali tudi lokalni kmetje, ki so poskušali prikazati nekoliko nižji pridelek,
kot je bil v resnici. Zaradi kontrole med sosednjimi vasmi oz. katastrskimi
občinami, ki so jo izvajali popisovalci, taki poskusi znižanja pridelka niso
bili uspešni.
Kmetijska zemljišča delimo glede na zemljiške kulture, »tj. po tem, kaj
se na zemljišču prideluje oziroma kaj na njem raste« (Valenčič 1970, 131). V
glavnem ločimo med obdelovalnimi površinami in drugimi zemljišči. Med
obdelovalne površine prištevamo tiste, ki so zahtevale posebno skrb in ob-
delavo (njive, vrtovi, vinogradi in sadovnjaki), med druge pa tiste, ki so se
samo izrabljale (pašniki in travniki), za obnovo pa so bile prepuščene na-
ravnim pogojem (str. 131–132).
Njive so bile v Franciscejskem katastru za Tomaj razvrščene v pet kako-
vostnih razredov, ki so se razlikovali tudi po ciklih kolobarja in gnojenja.
Kakovostni razredi so bili določeni glede na lego njiv (v dolini na ravnih
tleh ali na pobočju) in njihovo izpostavljenost vremenskim vplivom, zlasti
dežju in burji, ki sta odnašala rodovitno zemljo. Glede na količino zemlje,
ki je v globino segala največ 20 unč (it. oncia, 1/12 čevlja), kar znese dobrih
50 centimetrov na njivah prvega razreda in je počasi upadala po štiri unče
(deset centimetrov) za vsak naslednji razred, ter izpostavljenost vremen-
skim vplivom so za vsak kakovostni razred določili število let, na katere

85