Page 85 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

predznak pomeni, da z naraščanjem ene spremenljivke narašča tudi dru-
ga, negativen predznak pa, da med vrednostmi spremenljivk velja obratno
sorazmerje – z naraščanjem ene pada druga in obratno. Druga metoda je
regresijska analiza, pri kateri ugotavljamo povezanost in vpliv ene (neod-
visne) spremenljivke na drugo (odvisno). Njen indeks izračuna se izkazuje
v koeficientu determinacije z vrednostjo od 0 do 1, ki določa, kolikšen del
izbranega vzorca je mogoče pojasniti z izvedeno analizo. Ti dve statistični
analizi bosta uporabljeni v zaključnem delu prispevka, kjer bomo ugota-
vljali, katera od analiziranih značilnosti kmetij in v kolikšni meri je vpli-
vala na prehransko samooskrbnost. S tem bo slovensko zgodovinopisje o
podeželju na primeru Tomaja dobilo prvi poskus rekonstrukcije prehran-
ske samooskrbnosti kmečkega prebivalstva na začetku 19. stoletja na ravni
posameznih kmetij.

OTomaju
Obravnavano naselje Tomaj leži na Krasu, gričevnati planoti, ki se razteza
od obale Jadranskega morja proti notranjosti Slovenije. Naravne značilno-
sti pokrajine, kot so pomanjkanje obdelovalnih površin, vode in lesa ter
izpostavljenost burji, od ljudi zahtevajo visoko mero iznajdljivosti in trde-
ga dela (Melik 1960, 209). Italijanski geograf Giorgio Valussi je kraške po-
krajine prištel h »krajinam napora, oziroma k tistim vrstam okolja, ki [od
človeka] zahtevajo stalen napor zato, da je v njih mogoče živeti [...], zara-
di česar kraška ljudstva izstopajo po svoji vztrajnosti in podjetnosti, kakor
sicer vsa hribovska prebivalstva« (Panjek 2015, 39). Značilnosti poljedel-
stva na Krasu so precej podobne tistim v gorskih predelih, saj obe okolji
od kmetov zahtevata veliko truda za vzdrževanje in pridobivanje obdelo-
valnih površin. Skupna značilnost agrarnega gospodarstva na Krasu in v
hribovitem ter gorskem svetu je tudi velik pomen in razširjenost pašne ži-
vinoreje, s to razliko, da na Krasu ni bilo poletne paše na planinah. Glavna
razlika pa je v vlogi gozdov, ki v alpskem svetu predstavljajo pomemben
vir surovin in preživetja za tamkajšnje skupnosti, medtem ko na Krasu ni
bilo pravih gozdov. Vsa drevesa so se gojila kot panjevci v obliki travniških
gozdov.
Organizacija prostora kraških naselij se v stoletjih novega veka ni bistve-
no spreminjala. Obdelovalne površine (njive in vrtovi) so se nahajale blizu
naselij, sledili pa so jim zasebni travniki in skupni pašniki, ki so bili v ne-
katerih primerih poraščeni z drevesi (Panjek 2015, 42). Analiza deležev in
pozicije posameznih vrst zemljišč v Tomaju kaže podobno sliko: južno od
naselja se razteza suha dolina, prekrita z globokim slojem jerovice, ki pred-

83