Page 91 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

Njiva , ha (,)
Njiva z vinsko trto , ha (,)
Vrt , ha (,)
Travnik z gozdno rabo , ha (,)
Nizki gozd , ha (,)
Pašnik , ha (,)
Pašnik z gozdno rabo , ha (,)
Neobdelane površine , ha (,)
Slika 2.1 Obseg in razmerja osmih glavnih vrst kulture zemljiških parcel v k.o. Tomaj
(hektarji in odstotki od skupne izmere)
Opombe Po podatkih iz ast, cf, e, 820.04 (1838), 266v–267.

imela ta panoga v Tomaju. Seznam in opis del, potrebnih za uspešno goje-
nje vinske trte, ki so jih navedli katastrski popisovalci (rigolanje, gnojenje,
terasiranje, obrezovanje in vezanje, nabava letvic in palic, nakup trt, oko-
pavanje, zamenjava stranskih kolov, obramba pred škodljivci, obrezovanje
poganjkov, trgatev, prevoz in proizvodnja vina⁸), odražata zahtevnost skr-
bi za vinsko trto. Način obdelovanja vinogradov je še vedno sledil tradiciji
prejšnjihstoletij, karjepomenilo, da se je vsedeloopravljalo ročnospre-
prostimi obdelovalnimi orodji (ast, cf, e, 820.07 (1823–1828), 366v–370,
387–395v).
Pomemben del kmečkega gospodarstva je bila na Krasu tudi živinoreja.
Živina je bila v cenilnem operatu občine Tomaj v večini primerov opisana
kot »zelo slabo rejena, majhna in grda« (ast, cf, e, 820.07 (1823–1828),
361v–362), a je imela kljub temu pomembno mesto v kmečkem gospodar-
stvu. Govedo, konji in osli so služili kot gospodarska živina za potrebe dela
na polju ter tovorjenja na cesti. Krave so prav tako služile za delo na polju,
dajale so malo mleka, ki so ga popila teleta, zato za kmeta ni predstavlja-
lo druge koristi. Prašiče so redili za prehrano, ob tem pa od njih pridobi-
vali tudi gnojilo. Ovce so prav tako nudile odlično gnojilo, poleg tega pa
še mleko, ki so ga predelovali v sir in ga uporabljali za prehrano, ter vol-
no, iz katere so izdelovali lastna oblačila (ast, cf, e, 820.07 (1823–1828),
361v–362). Živinoreja je bila prisotna pri kar 78,08 kmetij (56 od skupno
73). To je bilo mogoče ugotoviti iz popisa stavbnih zemljišč (ast, cf, e,
819.04 (1818–1822; 1839)), kjer se omenjajo hlevi ter število možnega sta-
leža posameznih vrst živali (konji, govedo, ovce in prašiči) glede na pro-
stornost hlevov. Iz števila živine, navedenega v cenilnem operatu, je raz-
vidno, da so kmetje dajali prednost ovčjereji, saj so od ovc dobivali kar tri

⁸ Za podrobnejšo razlago o delih v vinogradu glej Dular (1990).

89