Page 82 - Tomajci
P. 82
Leonida Ravšelj
Rekonstrukcija kmetij do ravni posameznih zemljiških parcel je bila iz-
vedena s pomočjo različnih operatov Franciscejskega katastra: abecednega
seznam zemljiških posestnikov (ast, cf, e, Tomaj 819.06 (1818–1822)), za-
pisnika (protokola) zemljiških parcel (ast, cf, e, Tomaj 819.02 (1818–1822;
1839), klasifikacijskega protokola (ast, cf, e, Tomaj 820.03 (1826–1828;
1836)), izkaza površin zemljišč po katastrskih kulturah (ast, cf, e, To-
maj 820.04 (1838)) in operata zemljiške knjige iz leta 1823 (ast, cf, e, To-
maj 820.07 (1823–1828)). Iz teh virov so bili pridobljeni podatki o lastni-
štvu posameznih zemljiških parcel, njihovi kulturi, kakovosti in donosno-
sti, vrednostih bruto in neto pridelka, oceni in opisu stroškov obdelave ter
vzdrževanja zemljišč različnih kultur, opisu gospodarskega stanja občine
ter stanju poljedelstva, živinoreje in obrti. Seznam tomajskih kmetij izha-
ja iz abecednega seznama lastnikov, kjer so pri vsakem hišnem gospodarju
vpisane tudi njemu pripadajoče parcele. S protokolom o zemljiških parce-
lah in klasifikacijskim protokolom je bilo mogoče dopolniti podrobnosti o
vseh parcelah. Iz take rekonstrukcije izhaja popoln pregled nad kmetijami
in njihovimi zemljiškimi parcelami, iz česar sledi podroben izračun njiho-
vega pridelka na podlagi podatkov o donosih iz operata zemljiške knjige za
vsako parcelo posebej glede na njeno kakovost.
Rekonstrukcija tomajskih gospodinjstev⁴ iz leta 1822 izvira iz statusaani-
marum, ki omogoča poustvaritev vseh tomajskih družin⁵ in kmečkih po-
slov (hlapci in dekle). Z združitvijo podatkov o posameznih kmetijah⁶ in o
sestavi tamkajšnjih družin je bilo mogoče ustvariti podatkovno bazo, ki je
ponujala pregled nad tomajskimi gospodinjstvi in njihovo kmetijsko osno-
vo leta 1822.
Za izračun prehranske samooskrbnosti so potrebni še podatki o pre-
hranskih potrebah posameznih gospodinjstev. V ta namen so bile upora-
bljene vrednosti preživnine odrasle osebe na Krasu iz sredine 18. stoletja.
Preživnina je »celoletni obseg hrane, ki je nekomu namenjena zato, da se
z njo preživlja do smrti ali le za določen čas« (Panjek 2018a, 26). Pri njeni
primerjavi z viri iz sosednjih pokrajin Panjek ugotavlja, da so bile vrednosti
prehranskih potreb kraškega in bovškega prebivalstva, izražene v količini
žita, skoraj popolnoma enake in da so bile prav tako enake tistim z bene-
⁴ Pod tem izrazom se sklicujem na celoto vseh oseb, ki so živele pod eno streho, torej družino
in kmečke posle.
⁵ Družina v smislu skupnosti oseb, ki so v krvnem sorodstvu.
⁶ Ko omenjam kmetijo in njene posesti, se vedno nanašam samo na sestavo in obseg zemlji-
ških posesti (njive, travniki, pašniki, gozd itd.). Opredelitev stavbnih parcel za to raziskavo
namreč ni bila relevantna.
80

