Page 82 - Tomajci
P. 82

Leonida Ravšelj


                 Rekonstrukcija kmetij do ravni posameznih zemljiških parcel je bila iz-
               vedena s pomočjo različnih operatov Franciscejskega katastra: abecednega
               seznam zemljiških posestnikov (ast, cf, e, Tomaj 819.06 (1818–1822)), za-
               pisnika (protokola) zemljiških parcel (ast, cf, e, Tomaj 819.02 (1818–1822;
               1839), klasifikacijskega protokola (ast, cf, e, Tomaj 820.03 (1826–1828;
               1836)), izkaza površin zemljišč po katastrskih kulturah (ast, cf, e, To-
               maj 820.04 (1838)) in operata zemljiške knjige iz leta 1823 (ast, cf, e, To-
               maj 820.07 (1823–1828)). Iz teh virov so bili pridobljeni podatki o lastni-
               štvu posameznih zemljiških parcel, njihovi kulturi, kakovosti in donosno-
               sti, vrednostih bruto in neto pridelka, oceni in opisu stroškov obdelave ter
               vzdrževanja zemljišč različnih kultur, opisu gospodarskega stanja občine
               ter stanju poljedelstva, živinoreje in obrti. Seznam tomajskih kmetij izha-
               ja iz abecednega seznama lastnikov, kjer so pri vsakem hišnem gospodarju
               vpisane tudi njemu pripadajoče parcele. S protokolom o zemljiških parce-
               lah in klasifikacijskim protokolom je bilo mogoče dopolniti podrobnosti o
               vseh parcelah. Iz take rekonstrukcije izhaja popoln pregled nad kmetijami
               in njihovimi zemljiškimi parcelami, iz česar sledi podroben izračun njiho-
               vega pridelka na podlagi podatkov o donosih iz operata zemljiške knjige za
               vsako parcelo posebej glede na njeno kakovost.
                 Rekonstrukcija tomajskih gospodinjstev⁴ iz leta 1822 izvira iz statusaani-
               marum, ki omogoča poustvaritev vseh tomajskih družin⁵ in kmečkih po-
               slov (hlapci in dekle). Z združitvijo podatkov o posameznih kmetijah⁶ in o
               sestavi tamkajšnjih družin je bilo mogoče ustvariti podatkovno bazo, ki je
               ponujala pregled nad tomajskimi gospodinjstvi in njihovo kmetijsko osno-
               vo leta 1822.
                 Za izračun prehranske samooskrbnosti so potrebni še podatki o pre-
               hranskih potrebah posameznih gospodinjstev. V ta namen so bile upora-
               bljene vrednosti preživnine odrasle osebe na Krasu iz sredine 18. stoletja.
               Preživnina je »celoletni obseg hrane, ki je nekomu namenjena zato, da se
               z njo preživlja do smrti ali le za določen čas« (Panjek 2018a, 26). Pri njeni
               primerjavi z viri iz sosednjih pokrajin Panjek ugotavlja, da so bile vrednosti
               prehranskih potreb kraškega in bovškega prebivalstva, izražene v količini
               žita, skoraj popolnoma enake in da so bile prav tako enake tistim z bene-

              ⁴ Pod tem izrazom se sklicujem na celoto vseh oseb, ki so živele pod eno streho, torej družino
               in kmečke posle.
              ⁵ Družina v smislu skupnosti oseb, ki so v krvnem sorodstvu.
              ⁶ Ko omenjam kmetijo in njene posesti, se vedno nanašam samo na sestavo in obseg zemlji-
               ških posesti (njive, travniki, pašniki, gozd itd.). Opredelitev stavbnih parcel za to raziskavo
               namreč ni bila relevantna.


               80
   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87