Page 81 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

stra, zemljiške knjige in zemljiškoknjižnih vložkov, notarskih aktov sodi-
šča v Kojskem in terenskih zapiskov Orlove ekipe iz leta 1953) in z analizo
lastniških odnosov, dednih praks, obdelovalnih tehnik ter načinov dopol-
njevanja dohodka poskuša odgovoriti, kako je logika preživetja vplivala na
družbene in družinske odnose. Šesto poglavje njene doktorske disertaci-
je je posvečeno razlagi različnih vrst zakupa in s tem povezanih statusnih
skupin prebivalstva. Na obravnavanem območju loči med zakupniki, pol-
zakupniki in posestniki, med katerimi so obstajale določene materialne in
statusne razlike. S pomočjo uporabljenih virov je predstavila dva primera
zakupnikov – enega v ravnini in enega na gričevnatem območju – ter njiho-
vega kmečkega gospodarstva. Pri vsakem so bile predstavljene vrste parcel
v zakupu, njihov donos (brez donosov sena in tistih, vezanih na živinore-
jo), letnenajemne dajatveinregalijeter letnistroški hrane za preživetje
družine. Vse vrednosti so bile izražene v denarju. S seštevkom vsega dono-
sa in z odštetjem stroškov najema in regalij ter prehrane družin je dobila
vrednost denarja, ki je kmetiji ostala za financiranje nakupa semen, obleke,
kurjave, oranja in prevozov.

Viri in metodologija raziskave
Izračuni samooskrbnosti nas peljejo v smeri razumevanja gospodarskih in
drugih vzgibov, ki so vplivali na odločitve o dedovanju, prodaji ali nakupu
zemljišč, zaposlovanju izven domače kmetije, vzorcih poročanja in še čem.
Ker imamo na tem mestu premalo prostora, da bi lahko razložili vzročno-
posledični vpliv prehranske samooskrbnosti na gospodarske odločitve, ki
jih je sprejemala vsaka družina posebej, in ne poznamo vseh spremenljivk,
ki jih vsebuje zgoraj opisani Grafenauerjev predlog gospodarskega računa
kmetije, bo ta raziskava pod drobnogled vzela le en del formule – prehran-
sko samooskrbnost, tj. donos kmetij in prehranske potrebe prebivalstva.
Leto 1822 je bilo izbrano na podlagi dostopnih sočasnih arhivskih virov,
tj. Franciscejskega katastra za rekonstrukcijo gospodarskega stanja posa-
meznih kmetij in statusaanimarum,kiskupajzmatičnimiknjigamižupnije
Tomaj omogoča rekonstrukcijo posameznih gospodinjstev. Za izračun pre-
hranskih potreb je bila uporabljena preživnina iz sredine 18. stoletja, ki bo
opisana v nadaljevanju. Pristop povezave in analize omenjenega gradiva
omogoča, da se osredotočimo na glavna področja prehranske samooskrb-
nosti s treh perspektiv: velikosti obdelovalnih površin kmetij in njihovih
pridelkov, oblike in obsega družin ter njihovih prehranskih potreb. Analiza
pridobljenih podatkov nam nudi odgovor na vprašanje, katere kmetije in
v kolikšni meri so bile v Tomaju prehransko samooskrbne leta 1822.

79