Page 80 - Tomajci

Leonida Ravšelj

ugotavljanje samooskrbnosti kmečkih gospodarstev, saj poleg opisa na-
činov preživljanjain kmetovanjazagotavljanatančne podatke oobsegu,
kategorizaciji in donosu zemljišč do ravni posameznih parcel, kar omogo-
ča rekonstrukcijo kmetij in podrobnejše ugotavljanje samooskrbnosti. T.i.
stabilni kataster³ je nastal v začetku 19. stoletja za potrebe vzpostavitve
enotnega sistema obdavčevanja prebivalstva. Po nastanku kasnejšega re-
ambulančnega katastra je dobil dokumentarno vrednost, njegove glavne
razsežnosti in vrednosti pa so se pokazale v raziskavah različnih ved (zgo-
dovina, geografija, statistika idr.). Obseg podatkov, ki jih zajema in ki da-
leč presegajo tiste, ki so bili potrebni za izračun davčne odmere, nam daje
vedeti, da cilj avstrijske države z izdelavo zemljiškega katastra ni bila sa-
mo odmera davkov, temveč tudi seznanitev s političnim, pravnim, z uprav-
nim in gospodarskim stanjem dežel avstrijskega cesarstva. Poleg osnove
za vzpostavitev trdnega davčnega sistema vsebuje tudi opise življenjske-
ga standarda, kmetijskih tehnik, reševanja vsakodnevnih težav kmečkega
prebivalstva (npr. zagotavljanje pitne vode), opravil, potrebnih za vzdrže-
vanje vseh vrst zemljišč, del in plač dninarjev, stanje živinoreje, premože-
nje prebivalstva itd. (Ribnikar 1982, 321–337). Slovensko zgodovinopisje že
premore nekaj raziskav, ki temeljijo na uporabi tega vira, a se te v glav-
nem opirajo na dokument cenilnega operata različnih katastrskih občin (v
nadaljevanju k.o.), na podlagi katerega orišejo splošne značilnosti življe-
njaingospodarstva kmečkegaprebivalstva. Na taknačin so bila raziskana
naslednja naselja: Zgornjesavska dolina (Kačičnik Gabrič 2016, 495–512),
Škofja Loka (Verbič 1969, 161–167) in Zgornja Baška dolina (Granda 1994,
52–58). Kombinirano kritično uporabo različnih pisnih delov katastra s
kartografskim je poskusil Panjek (2021). V podrobnejši izračun in primer-
javo agrarnega donosa se je spustil le Blaznik (1975, 83–93; 1980, 120–130),
in sicer pri naseljih Žiri ter Bitnje. Ugotovitve obeh je primerjal s podatki
o donosu Škofje Loke in Loža.
Deloma je samooskrbnost v svoji doktorski disertaciji obravnavala tu-
di Tanja Gomiršek (2016). V svojem delu prikaže gospodarske, socialne,
materialne in kulture razmere družin v izbranih naseljih Goriških brd za
čas prve polovice 19. stoletja. Kmečki svet analizira in prikaže s pomočjo
kombinacije različnih vrst virov (zapuščinskih listin, Franciscejskega kata-

³ Stabilni kataster kot najsodobnejša izmera zemlje, ki temelji na trigonometrični mreži. Ce-
lotna izmera temelji na računski in grafični triangulaciji, ki so jo izvedli strokovnjaki s po-
dročja, za razliko od prejšnjih katastrov, kjer so izmere izvajali kmetje z nepopolnimi orodji
in znanji za tovrstno delo.

78