Page 79 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

kovati t.i. gospodarski račun kmetije (Grafenauer 1970a, 619–651). Nje-
gova ideja o omenjenem računu je precej kompleksna in težko izvedljiva
zaradi pomanjkanja primernih virov, kot so računovodski spisi kmečkega
gospodarstva, ki za obdobje pred 20. stoletjem na območju Slovenije ne ob-
stajajo zaradi prenizke pismenosti kmečkega prebivalstva. Pri iskanju od-
govora se moramo obrniti na posredne vire, v katerih iščemo informacije
in podatke, potrebne za izvedbo gospodarskega računa. Grafenauer (1970a,
621) je postopek opisal takole:

Če poznamo površino kmetije (razporejeno po vrstah zemljišča), do-
nosnost zemljišča glede na njegovo kvaliteto in vsakokratno agrar-
no tehniko ter običajno površinsko razmerje med posevki, je mogo-
če izračunati množino pridelka, ob poznavanju vsakokratne cene po-
ljedelskih proizvodov pa tudi njegovo tržno blagovno vrednost. Ako
odštejemo neposredna obratna sredstva (semensko žito ipd.) ter vre-
dnost naturalnih in denarnih dajatev in davkov, bi nastal vsaj pribli-
žen bruto-gospodarski račun, čeprav bi skrival še mnogo nejasnosti
(dodatni dohodki, stroški za preživljanje, vzdrževanje poslopij in in-
ventarja, učinek zadolževanja ipd.).

Kljub temu da gre za temeljno vprašanje pri razumevanju kmečke eko-
nomije, tematika prehranske samooskrbnosti na podlagi izračunov dono-
sa zemljišč in prehranskih potreb v slovenskem zgodovinopisju še ni bi-
la zadovoljivo raziskana.² Na podlagi podobnih virov, kot so uporabljeni v
pričujoči raziskavi, je to vprašanje na primeru iz sosednje Avstrije obrav-
naval Fridolin Krausmann (2008). V svojem delu je analiziral agrarne siste-
me štirih avstrijskih ruralnih naselij: dve ležita v rodovitni dolini (Theyern,
Nussdorf), eno v visokogorju (Voitsau), medtem ko v zadnjem prevladu-
jejo alpski pogoji (Großarl). S pomočjo Franciscejskega katastra je razvil
kvantitativen model strukture in delovanja predindustrijskih agrarnih sis-
temov ter energetskih sistemov na lokalni ravni. Za dosego tega cilja je pre-
učil rabo tal, donose kmetijskih površin, pridobivanje biomase, živinorejo,
prehranske potrebe, plodnost tal ter zalogo in potrebe lesa. V zaključku
svojega dela, poleg drugih izsledkov, na podlagi lastnih izračunov predsta-
vi v megajoulih izražene vrednosti donosa in prehranskih potreb za vsa
štiri naselja ter Avstrijo kot celoto.
KotjeugotovilžeKrausmann, je Franciscejski kataster odličenvir za

² Z izjemo Zwitterja (2015).

77