Page 78 - Tomajci

Leonida Ravšelj

iskav na temo kmečke zgodovine ter podan pregled slovenskih in tujih ra-
ziskav, ki so analizirale Franciscejski kataster in obravnavale nekatere vi-
dike samooskrbnosti. V drugem bo sledil opis raziskovalne metodologije
in uporabljenih virov. V tretjem – osrednjem delu tega poglavja – so po-
jasnjeni gospodarske razmere in stanje kmetijstva ter družbe in družine v
TomajuvčasunastankaFranciscejskegakatastra.Vzaključnemdelusopri-
kazani izračun prehranske samooskrbnosti in rezultati, ki izhajajo iz njega
in nam nudijo podatke o tem, kdo in v kolikšni meri je bil leta 1822 v To-
maju prehransko samooskrben.

Stanje raziskav
Agrarna zgodovina je v drugi polovici prejšnjega stoletja predstavljala eno
osrednjih tem slovenskega zgodovinopisja. S tematikami kmečke zgodovi-
ne so se ukvarjali tako zgodovinarji kot tudi antropologi. Z dvema pregled-
nima deloma, izdanima v letih 1970 in 1980 (Blaznik idr., Gospodarska in
družbena zgodovina Slovencev), je bil vzpostavljena enciklopedična razdeli-
tev tematskih sklopov (vrste zemljišč, tehnike obdelave, tipi posesti, pano-
ge kmetijstva, prebivalstvo idr.), ki nam prikaže širok spekter vidikov zgo-
dovine kmetijstva in podeželske družbe. Najsodobnejše delo, ki nam pred-
stavi širšo sliko kmečkega sveta in problemsko naslavlja zgodovino kme-
tijstva ter podeželja na Slovenskem v 19. in 20. stoletju, je nastalo izpod
peresa Žarka Lazarevića (2022) in naslavlja tematike, kot so zadolževanje,
uvajanje in pomen koruze, posestna struktura, dopolnjevanje dohodkov.
V obeh primerih je zaslediti namero avtorjev, da naslovijo vprašanje, ki se
že dolgo postavlja v okviru gospodarske agrarne zgodovine – ali so imeli
slovenski kmetje dovolj zemlje za preživljanje sebe in svojih družin. V slo-
venskem zgodovinopisju prevladuje mnenje, da so kmetje na splošno raz-
polagali s premajhnimi kmetijami, da bi zadostili potrebam lastne družine.
To značilnost so različni zgodovinarji razumeli kot enega glavnih vzrokov
za razširjeno vključevanje podeželskega prebivalstva v neagrarne dejavno-
sti. Novejše raziskave pa zastopajo stališče, da so kmetje na Slovenskem po
neagrarnih dejavnostih posegali iz želje po izboljšanju življenjskega stan-
darda in ne le iz potrebe.¹
Leta 1970 je Bogo Grafenauer kot prvi v slovenskem zgodovinopisju opo-
zoril in poskušal opredeliti dohodke ter odhodke kmečkega obrata oz. obli-

¹ Za predstavitev interpretacij slovenskih zgodovinarjev za obdobje do vključno 18. stoletja,
njihovo sodobno nadgradnjo ter pregled razširjenosti neagrarnih in tržnih dejavnosti kme-
tov v slovenskih deželah glej Panjek (2023).

76