Page 77 - Tomajci
P. 77

2


                  Družina, kmetija in samooskrbnost

                  na Krasu: Tomaj leta 1822


                  Leonida Ravšelj
                  Univerza na Primorskem

                          ©2025Leonida Ravšelj
                  https://doi.org/10.26493/978-961-293-552-8.75-112



             Uvod
             Čas nastanka Franciscejskega katastra je obdobje, ki je nastopilo po na-
             poleonskih vojnah, francoski okupaciji in vzpostavitvi ter propadu Ilirskih
             provinc in ki sta mu sredi 19. stoletja sledili marčna revolucija ter izgradnja
             južne železnice. V tem času so še vedno vladali ostanki starega reda, tako
             v družbi kot gospodarstvu, a je bilo kljub temu že mogoče najti poskuse
             modernizacije. Gospodarstvo je usmerjala ideja fiziokratizma, ki je svoja
             prizadevanja za spodbujanje kmečkega gospodarstva uvajala že od druge
             polovice 18. stoletja. Prizadevanje države je bilo usmerjeno v izboljšanje
             osebnega položaja kmeta in obdelavo kmetijskih površin. Velik pomen pri
             uvajanju novih tehnik obdelave in rastlin so imele kmetijske družbe, ki so
             nastajale v 60. letih 18. stoletja. Novosti v kmetijstvu, med katerimi lahko
             naštejemo kolobarjenje, nove kulturne rastline, hlevsko živinorejo idr., so
             kmetu sprva nalagale še več delovnih obveznosti, saj je obdelovalno orod-
             je ostajalo enako (Grafenauer 1970b, 242–245). Kljub obsežnim raziskavam
             in raznolikosti obravnavanih tematik v slovenski agrarni zgodovini so ne-
             katere pomembne teme, kot je samooskrbnost kmetij, ostale premalo ra-
             ziskane. Namen tega prispevka je s kombinacijo kvantitativnih in kvalita-
             tivnih metod rekonstruirati posamezne kmetije v Tomaju ter njihove zna-
             čilnosti. Na podlagi operatov Franciscejskega katastra, sočasnega statusa
             animarum, matičnih knjig ter preživnine iz sredine 18. stoletja bom posku-
             sila ugotoviti značilnosti kmečkega agrarnega gospodarstva in opredeliti
             raven prehranske samooskrbnosti kmetij na Krasu. Na ta način bo hkrati
             mogoče presoditi, v kolikšni meri na primeru Tomaja drži uveljavljena oce-
             na, da so bile kmetije na Slovenskem večinoma premajhne, da bi zagotovile
             preživljanje kmečke družine in še manj izboljšanje življenjskega standarda.
               Poglavje je razdeljeno na tri glavne dele. V prvem bo opisano stanje raz-


                  Panjek, A., ur. 2025. Tomajci: slovenska zgodovina v malem (16.–20. stoletje).
                  Založba Univerze na Primorskem.
   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82