Page 585 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

cer na eni strani naslednik Konstantinske cerkve (pozitiven odnos do vsake
oblasti) in koncepta, da cerkev ne more zapustiti človeka v dramatičnem
svetu političnih odločitev, ker bi ›zgrmel v prepad‹«.
Šček je bil že od začetka med njegovimi glavnimi nasprotniki in zato ga
je Santin leta 1941 tudi prisilno upokojil, medtem ko je Kjuder v zvestobi
Cerkvi in, kot je že sam zapisal, v izogib sporom ter kot človek globoke vere
s škofom gojil drugačen odnos. Ves čas sta vodila korespondenco, in tudi
ko je Kjuder v Tomaju poskušal krmariti med različnimi vojaškimi skupi-
nami, od italijanske vojske do narodnoosvobodilnega gibanja in nemških
čet pa tudi v času po osvoboditvi, ter je deloval kot zagovornik ter neka-
kšen posrednik oz. odvetnik med svojimi farani in oblastmi, sta imela re-
dno korespondenco. Ko je škof Santin oktobra 1943, v času tik pred pri-
hodom nemških čet in razmahnjenega partizanskega delovanja ter nasilja
poskusil v političnem vakuumu s pozivom h krščanski ljubezni opozoriti
na nevarnosti, ki jo je prinašalo partizansko gibanje oz. komunistična mi-
sel (Čipić Rehar 2004, 100), in pomiriti strasti v dveh ločenih pastirskih
pismih, enem za slovenske in drugem za italijanske vernike, je bil Kjuder
tisti, ki mu je »prišepnil«, da je tak način neprimeren in da naj se pastir-
skega pisma ne bere s prižnic. To nakazuje odnos, ki je bil dvostranski,
Kjuder pa je s svojo diplomatsko politiko dosegel več kot duhovščina, ki
se je Santinu vse odkriteje upirala (Blasina 1993 v Gombač 2001, 262–263).
V vojaško-politično nestabilnih časih jeseni 1943 je tako škofu poročal o
pomoči, ki so jo v Tomaju nudili umikajočim se italijanskim vojakom, ki
so se preko Tomaja v neorganiziranih skupinah poskušali vrniti v Italijo.¹⁷
Santin se mu je za pismo zahvalil in dejal, da ga je pokazal »šefu rimske
državne policije« kot dokaz, da tako izgledajo »tisti slovenski duhovniki in
ljudje, ki ste jih vi iz Rima vedno poskušali preganjati« (žat, ak, tk, 197).
Novembra 1943 poroča tudi o govoricah, da naj bi zaradi groženj pobegnil
iz Tomaja, kar mu je nekaj dni kasneje zaradi več podobnih poročil Santin
tudi priporočil (žat, ak, tk, 202–203). Ob tem mu verjetno ni pomaga-
lo dejstvo, da je zaradi svojega trdnega moralnega prepričanja o potrebi
po krščanskem pogrebu za vse opravil mašo za tiste člane skupnosti, ki so
bili zaradi kolaboracionizma in maščevanj po propadu italijanske vojske
justificirani, med njimi zadnji fašistični župan Teodor Compare, učiteljica
Marija Boenca in še nekaj drugih. Ta je bila sicer slabo obiskana zaradi »šu-
menja ›nihče k maši‹« (žat, ak, tk, 197 in 200). Kjuder sicer v svojih po-

¹⁷ Vseeno v kroniki opozori, da so nekateri začeli pleniti pri bežečih italijanskih vojakih, kar
je s prižnice obsodil in »je pomagalo« (žat, ak, tk, 195).

583