Page 581 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

šanju tomajske posojilnice,¹¹ po drugi strani pa je le zlagoma pridobival
zaupanje upokojenega župnika Sile. Ta mu je predvsem v župnijskem ar-
hivu zapustil »babilonijo« (žat, ak, tk, 16). Ravno ob potrebi, da uredi
župnijski arhiv in knjižnico, se je začel globlje zanimati za raziskovanje pre-
teklosti, ob tem pa se je v zgodovino zapisal tudi kot knjižničar, kmalu po
nastopu službe v Tomaju je namreč v časopisu Zbor svečenikov svetega Pavla
objavil članka »O urejevanju knjižnic« (Kjuder 1926a, 9–10; 1926b, 24–26). V
Tomaju je uredil in v času fašizma ohranil veliko knjižnico (Kacin Wohinz,
2004, 202), ki je obsegala več kot 12.0000 knjižnih enot ter bogato zbirko
periodike in arhivskih virov. Iz te knjižnice in arhiva je črpal tudi pri pisanju
svojih del (Brecelj 1967a, 148–150).
Kjuder je bil med pomembnimi duhovniki, ki so se procesu italijanizacije
šolstva in javnega življenja upirali, predvsem v okviru ohranjanja sloven-
skega bogoslužja. Pri tem je, denimo, redno omenjen kot eden izmed po-
membnih oz. tudi vodilnih članov Tajne krščansko socialne organizacije,
ki je nadaljevala delo Zbora svečenikov sv. Pavla, a sam svoje vloge nikoli
ne popiše, delovanja sploh ne omenja, poleg zapisov v nekaterih seznamih
pa ga lahko tako v vseh pregledih delovanja zbora zasledimo zgolj kot ene-
ga izmed prisotnih na fotografijah (Pelikan 2002a; 2002b). Marijan Brecelj
(1967b, 197) ga tako ob njegovi smrti označi kot »eno najmočnejših naro-
dnozavednih postav v Slovenskem primorju v času fašizma«, zato na tem
mestu ni nepomembno dejstvo, da je svojo vlogo v Tomaju prevzel v času
tik po sprejetju prvih poitalijančevalnih ukrepov oz. Gentilejeve reforme
(Sedmak 2009, 197). Kjuder je, čeprav v določenih procesih svoje vloge ni-
koli ne pojasni, svojo vlogo tomajskega čedermaca izpolnjeval vse do padca
fašističnega režima, saj je na podlagi cerkvene politike – škof Fogar je na-
mreč učenje verouka v materinščini postavil kot dolžnost – verouk še na-
prej poučeval v slovenskem jeziku. V skladu s sklepom, sprejetim maja 1927
na zborovanju fašističnih federalnih tajnikov v Trstu, ki je zahteval pouk
verouka v šolah v italijanščini (Klinec 1979, 56), je tako Kjuder zaradi in-
cidenta med uro verouka, ki ga je izkoristil tedanji tomajski učitelj, postal
eden prvih duhovnikov, ki je moral prenehati poučevati v šoli, ker ni želel
učiti v italijanskem jeziku. Vprašanje, ki ga je Kjuder dojemal kot bistvene-
ga (postal je tudi ena izmed žrtev časopisnega napada v članku tržaškega Il
Piccola z naslovom »I preti messi alla porta« – Duhovniki postavljeni pred

¹¹ V članku v reviji Zbornik svečenikov sv. Pavla se je tako oglasil kot arbiter, ki naj bi povedal,
kakšnaje bilanjegovavlogapriteminkakostaoproblematikiporočalacerkvenoorientirani
Mali list ter liberalnejša Edinost (Kjuder 1926c, 29–30).

579