Page 583 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

S tem je meril na zadnjega župana iz avstrijske dobe in kasnejšega župa-
na/podestata Ivana Grbca, ki je izhajal iz Utovelj. Pri poučevanju verouka
je trmasto sledil svojim pogledom in večkrat ponovil zgodbo o tem, kako
je otroke uspešno poučeval, za domačo nalogo pa jim je ponudil možnost,
da spise napišejo po »laško ali nemško ali latinsko ali slovensko«, za naj-
boljše pa je predvidel tudi nagrade (žat, ak, t, 2, 487). Zaradi natančnosti
Kjudrovih navedb – večino tega je pisal kakšnih 20 let po dejanskih dogod-
kih – lahko tudi preverimo, kakšne nagrade je dajal otrokom za spise, po
eni različici so bile »1. nov svinčnik, 2. par špaget, 3. 1 lira« (žat, ak, t, 2,
497), po drugi pa »a) špigeta za čevlje, b) en svinčnik, c) 2 biškota« (žat,
ak, tk, 115). Barvitost njegovih opisov je tista, ki te procese, čeprav neko-
liko nesistematično postavljene, razlikuje od opisov identičnih procesov v
drugih delih tržaške škofije, ki so jih doživljali njegovi sodobniki in jih tudi
podobno dobro dokumentirali z gradivom (Jurca 1978).
Po drugi strani je Kjuder sledil zgledu, naj se duhovnik neposredno ne
vmešava v politiko, in zato v njegovih zapisih izjemno težko najdemo kar
koli natančenejšega v tej smeri, a obramba slovenskega bogoslužja in vero-
uka to ni bila. Svojo politično aktivnost je v tem kontekstu jasno opisal kot
previdno, dejavnost je bila v mejah tega, kar je pokrivala vsebina konkor-
data »med Italijo in sv. Stolico izza 11. 2. 1929, deloma tudi dejstvo, da si je
župnik sporom s fašističnimi oblastmi kar mogoče izogibal« (žat, ak, t,
2, 458; Kacin Wohinz 2004, 221). V lokalnem kontekstu je imel tako dokaj
dobre odnose s fašističnimi župani/podestati,¹⁴ tudi v Trstu je znal dobro
sodelovati z oblastmi, sploh kar se tiče gradbenih del in pridobivanja fi-
nančnih sredstev za župnijo, precej bolj napeti pa so bili njegovi odnosi z
lokalnim vodstvom fašistične stranke in učitelji (kar je pogosto pomenilo
tudi iste osebe). Na podlagi ovadb se je tako nekajkrat znašel med obtože-
nimi za različna dejanja in leta 1940 se je bil, predvsem zaradi posredova-
nja novega tržaškega škofa Antonia Santina, s katerim je imel med primor-
sko slovensko duhovščino poseben odnos, za las izognil konfinaciji (Tavčar
2005, 64–65).
V tem kontekstu je pomembna tudi navezava na Virgila Ščeka, na poli-
tično izgnanstvo v sosednji župniji Avber obsojenega »enfant terribla« pri-
morskega duhovništva in Kjudrovega prijatelja še iz časov, ko sta oba obi-

¹⁴ Ravno z Ivanom Grbcem je po sicer dobrem začetku v spor prišel že konec leta 1925 (žat,
ak, tk, 58–59), in sicer zaradi poneverb, ki so se dotikale denarja za vzdrževanje cerkvenih
poti, pa je bil Grbec kmalu nato odstavljen (žat, ak, tk, 65) in do zadnjega podestata
Božidarja (Teodora) Compare so bili nato vsi tomajski župani tujci.

581