Page 590 - Tomajci

Jurij Hadalin

nje (žat, ak, zmp, 1–2). Tudi ostala svoja dela je pisal z mislijo na bralce,
ki ne bi bili omejeni zgolj na njegove naslednike. S tem v mislih je zapisal,
da bo cerkvene dekrete v latinščini prevajal v slovenski jezik, ker si želi, da
bi bili ti dostopnejši njegovemu bralstvu (žat, ak, t, 1, 143).
Kljub določeni nesistematičnosti, ki veje iz večine njegovih daljših del,
je bil s svojimi zanimanji med primorsko duhovščino tedanjega časa eden
izmed bolj raznolikih piscev,²⁰ ki se je trudil ohranjati spomin na daljša ča-
sovna obdobja ter je preko cerkvenega arhiva posegal globoko v preteklost
in ni želel zgolj pisati župnijske kronike. Kljub temu v zapisih toži, da bi
morala biti kronika za zadnjih 300 let izjemno pomemben dokument, saj
»razen neznatnih zapiskov – ničesar zabeleženega!« (žat, ak, tk, 1). Iz te-
ga pomanjkanja je tudi izhajalo njegovo vztrajanje pri vizitacijah po župni-
jah, ki jih je obiskoval kot apostolski administrator, češ da je treba vestno
in redno voditi cerkveno kroniko. A pri tem ni razmišljal toliko o avtobio-
grafski formi dnevnika, ki jo njegova kronika deloma ima, temveč o osnov-
nih župnijskih kronikah, ki so precej standardnih vsebin. Po drugi strani
so njegova dela v določenih segmentih tudi podobna sočasnemu vojnemu
dnevniku žabeljskega župnika Rudolfa Klinca, ki je z izrazito osebnim pri-
stopom župnijsko kroniko uspel spremeniti v »osebni dnevnik, v katerem
se zasebnost duhovnika in njegovo javno življenje stalno prepletata« (Čer-
nic in Podberšič 1995, 18). Tudi Virgil Šček je bil pisec kronik in drugega
domoznanskega materiala. Prispeval je marsikateri zapis v časopisju, ki je
ohranjal lokalno folkloro, podobno kot Kjuder je, denimo, zapisal tudi kro-
niko druge svetovne vojne, ki se danes nahaja v arhivu župnije v Lokvi oz. v
koprskempokrajinskemmuzeju(Pelikan2016,96).Podskupnim naslovom
Paberki je zapustil 14 zvezkov občasnih dnevniških zapisov, ki so bili delo-
ma izdani leta 2024, in sicer za obdobje od leta 1911 do konca leta 1933, ter
so v svojem bistvu mnogo bolj politični in povezani z vprašanjem splošne
primorske zgodovine, bolj kot skupnosti, h kateri je bil orientiran Kjuder.
Vse zvezke Paberkov danes hrani Škofijski arhiv v Kopru (Šček 2024).
Zato se Kjuder s svojimi pregledi tudi bistveno razlikuje od določenih
drugih zapiskov svojih sodobnikov, ki so običajno posvečeni krajšim obdo-
bjem (predvsem vojni) ali pa so v celostnejšem opisu in popisu, kakor ju
pozna Kjuder, namenjeni župnikovem nasledniku in upravljanju župnije
ter njene ekonomije in kot takšni tudi zasebne narave (Murovec 2014). Ob-
dobje prve svetovne vojne tako v leta 2014 izdani tiskani izdaji vira opisuje

²⁰ Bil je tudi ploden pisec poezije, prigodne in umetniške, ki je v drobcih objavljena v verskem
tisku.

588