Page 586 - Tomajci

Jurij Hadalin

pisih in seznamih osebnih oznak teh ljudi do njih ni bil posebej dobrotljiv.
A Kjuder, ki se je napetosti položaja zavedal, se ni prestrašil in zapisal,
da je prepoznal, kje se nahaja problem, ter zabrenkal na prave strune pri
pravih ljudeh, decembra istega leta pa je v kroniki poročal o svojem kontak-
tu z lokalnim partizanskim vodstvom, poroča tudi o tem, da so na shodih
župnika »hvalili«, za partizane pa je tudi priredil bogoslužje. O dogajanju je
škofa, ki je bil po nekaterih poročilih zaradi propada fašizma, na katerega
je vezal svojo politiko italijanizacije cerkve, dokaj dezorientiran (Gombač
2001, 262), podrobno obveščal, predvsem pa mu je izrazil svoje mnenje, da
bo vztrajal s svojimi farani, četudi to pomeni, da se bo prisiljen žrtvovati.
Na to mu je Santin odgovoril, da »mora biti prav duhovnik, v tistih časih te-
žav in zmede, zgledni pastir in vesten prijatelj ljudi, in to v vseh trenutkih
življenja« (Tavčar 2005, 78). Albin Kjuder je pokazal svoj značaj, ko je tudi v
obdobju pred zaključkom druge svetovne vojne dejansko deloval kot zašči-
tnik svojih faranov, po drugi strani pa s svojo diplomatsko naravo poskušal
obdržati ekvilibrij med cerkvenimi in različnimi vojaškimi oblastmi.¹⁸ Ta-
kšna politika je po eni strani odsevala njegov moralno-politični pogled, po
drugi strani pa ohranila njegov nevtralen status. Med redkimi izrazito po-
litičnimi opazkami iz teh dni je decembrski zapis iz leta 1943, kjer je zabe-
ležil: »Ljudje potrti: ›Komunizem bo zmagal‹« (žat, ak, tk, 205). Kjuder je
za razliko od Santina narodnoosvobodilno gibanje, katerega modus operan-
diinideološki naboj musicernistanujnonajbolj všeč,predvsempri načinu,
kako so obravnavali tomajsko cerkveno premoženje (poskus odvzema žu-
pnijskega pisalnega stroja, popisan samostanski zid z napisi »Živel Stalin«
ipd.), obravnaval kot narodnoobrambno in je zato lahko spregledal revolu-
cionarno komponento, ki je pri Santinu predstavljala osnovni vidik. V tem
oziru se je, denimo, bistveno razlikoval od večine svojih kolegov v goriški
škofiji (Novak 1992; Klinec 2010).
Način, kako je, denimo, po izvedbi obhajila za »107 partizanov«, nekaj
dni kasneje prispelemu nemškemu častniku poročal, da »fantje v gozdu
niso komunisti«, kasneje pa ponovil tudi drugim nemškim častnikom ob
posredovanju za pomoč svojim faranom, je tipičen Kjudrov (žat, ak, tk,
212):

VUtovljah sodobiliRevinovegaMilanabrezdokumentov ingaod-
gnali. Mati je prišla prosit župnika za posredovanje. To priliko so po-

¹⁸ Na svete tri kralje 1944 sicer zapiše, da mu je »zaupna oseba povedala: Domobranci so z
Vami jako nezadovoljni. Grozi vam nesreča« (žat, ak, tk, 213).

584