Page 587 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

rabili Nemci, da so ga prosili imena terencev. Župnik je vljudno od-
klonil, češ, Cerkev pri takem delu nima kaj opraviti in da lepo prosi,
naj mu takih vprašanj ne stavijo!

Vvojni vihritakokonec septembra1944, takojpopožiguŠtanjelainoko-
liških vasi, zapiše, da je po Tomaju nabiral novih zgodovinskih drobtinic ter
pričel pisati novi veliki Status animarum za Tomaj, medtem ko »zunaj vse
šumi in politizira,dakar glavaboli«,inssvojim delomobburnihzaključkih
vojne nemoteno nadaljuje (žat, ak, tk, 235).
Škof Santin je že v prvih dneh po jugoslovanski zasedbi Trsta na poti
v najbolj oddaljene kraje tržaško-koprske župnije obiskal Tomaj, »da vi-
di, če smo še živi« (žat, ak, tk, 255). Že to dejanje je od škofa zahtevalo
precej poguma, saj od prepričanja jugoslovanskih zasedbenih sil, da pred-
stavlja enega izmed simbolov italijanizacije in povezav s fašističnim reži-
mom, ki so mu jih pripisovali (žat, ak, tk, 257), ni mogel uiti. Po umiku
jugoslovanskih zasedbenih enot je med Virgilom Ščekom in škofom tudi
zaradi Santinovih prizadevanj za ohranitev Trsta v Italiji prišlo do eskala-
cije spora in Šček je poskušal skupaj s še nekaterimi drugimi slovenskimi
duhovniki nastopati proti škofu. Nasprotna struja med slovensko duho-
vščino, kjer je dokaj diskretno nastopil tudi Kjuder,¹⁹ ga je zato obtožila,
da poskuša delovati preko in mimo cerkvene hierarhije (Tavčar 2005, 210).
Poleg blokade zborovanj duhovščine tržaške škofije se je Šček celo pove-
zal z ideološkim nasprotnikom (Komunistično partijo Julijske Krajine kot
transmisijo Komunistične partije Slovenije in njeno transmisijo siau –
Slovensko-italijansko antifašistično unijo, ki je nastopala kot of za Ju-
lijsko krajino) (Troha 2007,151–152;2001, 81). V Primorskem dnevniku, ki
je bil pod kontrolo projugoslovanskih političnih sil, je v prvi polovici leta
1946 objavil več člankov, ki so Santina izrecno napadali. Kjuder je kljub pri-
jateljstvu s Ščekom in poskusu pomiritve strasti ostal lojalen škofu (Tavčar
2005, 211–214) in se v gonji, ki je bila v teku proti Santinu, pokazal trdnega.
V svoji kroniki je jasno izražal nezadovoljstvo nad organiziranim odporom
proti birmi, ki ga je »vodila siau s parolo ›otrok ne bo birmal fašistični
škof‹ in spomladi 1946 pozvala na abstinenco, ki je bila v slovenskih kra-

¹⁹ Poleg delovanja v cerkvenem življenju je bil Kjuder v nepodpisanem poročilu avgusta 1946
obtožen tudi kot eden izmed glavnih organizatorjev nastajajočega katoliškega političnega
tabora/stranke v coni A sto za sežansko območje, kar je bila verjetno lažna obtožba. Po
drugi strani je bil v poročilu tedanjemu vodji kp za Julijsko krajino omenjen tudi kot eden
izmed duhovnikov, ki je nasproten novi Jugoslaviji, predvsem pa je bil Tomaj pod njegovim
pastirovanjem razglašen za center klerikalizma in kulaštva (Troha 1999, 132 in 143).

585